To sta želela Slovencem omogočiti kreatorja Obare za pojest. Pripraviti se jo da na sto in en način, pravita, vse sestavine, ki jih uporabljata, pa so slovenskega izvora. V časih s posebnimi ukrepi jo lahko s predhonim naročilom prevzamete v lični stekleni posodi s pokrovom. Poleg Črta ekipo sestavlja še Tina Mentol, ki skrbi za socialna omrežja, kot sta Instagram in Facebook, ter tako za podobo, branding in "fore", ki jih objavlata.
O celotnem projektu smo govorili s Črtom:
Ste kuhar oz. chef, po izboru časopisa Finedining lovers pa ste bili izbrani med 5 najboljših mladih chefov v Sloveniji, ob bok se torej postavljate Ani Roš in Binetu Volčiču. Koliko časa že kuhate in kako ste začeli?
Vse izvira iz mojega firbčnega karakteja in povezanosti z naravo. Kuhanje je bilo precej logična posledica moje ljubezni do okolja, v katerem sem rasel in hrane, ki sem jo skozi leta spoznaval. Okoli leta 2000 smo s starši začeli zgodbo naše Domačije Butul na Manžanu pri Kopru, ki se je vsa ta leta razvijala v posebno didaktično kulinarično destinacijo. Jasno je, da so me dodobra izoblikovala tudi dela v vrhunskih restavracijah v tujini in pri nas, a zdaj, 15 let od začetka mojega spogledovanja s profesionalno kuhinjo, sem še vedno mnenja, da sem največ znanja dobil ravno v domači kuhinji pri raziskovanju in manipuliranju tradicije in inovacije.
Skupaj s Tino sta kreatorja ideje Obara za pojest. Kaj je »Obara za pojest«, kako ste se odločili za to, da vse svoje znanje in energijo usmerite v specializacijo obar?
Obara je ena od jedi, ki se ji nisem nikoli mogel upreti. Če gledamo na čustva v kuhinji in za mizo, je obara ena od tistih jedi, ki nanje najbolj zaigra. Zato je že nekaj časa v meni klila ideja o tem, da obaro postavimo pod žaromete, jo predstavimo kot samostojni produkt, s katerim lahko gremo tudi v svet. Domačija Butul je baza tudi tega projekta, in tam se dogaja glavna kuharija, selekcija sestavin in seveda sama vzgoja zelenjave za obaro, s Tino pa sva povezala moči v prvi vrsti zato, ker naju druži ljubezen do obare, vse skupaj pa nadgrajuje s svojim znanjem v digitalu, socialnimi mediji in seveda akademskim znanjem.
Kdo je Tina in na kakšen način ona sodeluje v projektu?
Kot magistra etnologije in kulturne antropologije se že vrsto let ukvarja prav s tradicionalnimi jedmi pri nas in povezovanje najinega znanja pri tem projektu je bilo precej spontano. Pravi užitek je namreč graditi projekt s praktičnim znanjem na eni strani in teoretskim oz. etnološkim znanjem na drugi. Pomembno je, da se s kuhinjo naslanjamo na tradicijo, kjer tako sočasno spoznavamo in širimo znanje; kako so bile lokalne in sezonske sestavine uporabljene skozi stoletja, hkrati nam omogočajo razvoj "novih produktov" - reinovacij, prilagojenim današnjim časom, a vselej z zgodovinsko težo izhajajoč iz dediščine.
Tina je v enem izmed intervjujev dejala, da je obar toliko, kot je dni v letu, ali pa še več. Kaj na obari vaju je tako pritegnilo, ravno raznovrstnost?
Obar je VSAJ toliko, kolikor je dni v letu. Nekako vsi vemo ... kaj je obara v resenci, a načinov priprave je neskončno. Kot rečeno, je obara izrazito sezonska jed, a ne zato, ker jo kuhamo samo v enem ali dveh letnih časih, temveč zato, ker za pripravo obare vedno uporabimo sestavine, ki so na razpolago v danem obdobju. Telo obare sloni na gomoljni zelenjavi, ki je ob pravilnem skladiščenju na voljo praktično skozi celo leto, a jo lahko barvamo, ji dodamo nijanse in okuse - sezonsko. Recepture se razlikujejo že na domačem terenu, kaj šele od vasi do vasi ali regijsko. Za obaro skorajda ni rigoroznih pravil razen enega: mora biti dobra. In to je čar.
Torej bi lahko rekli, da se za vsakega človeka najde obara, ki mu bo všeč?
Kot pravimo, so slabe fore, a dobra obara. Če ti obara ni všeč, verjetno še nisi preizkusil prave.
Kje se nahajate in kako poteka naročilo in prevzem obare v trenutnih razmerah?
Seveda nam časi narekujejo kar nekaj pravil. Obaro lahko naročite kar prek Facebook strani OBARA ali Instagram profila @obarazapojest ter preko SMSa.
Prevzem smo organizirali - kar skozi okno kluba ‘Pri meni’ na Prešernovi cesti 15, ki gleda prav na ulico, a je hkrati dovolj visoko, da zagotavljamo tudi priporočeno varnostno razdaljo.
Starejše novice
