Vplivnica Lana Mikec: »Življenje v Ljubljani me je precej spremenilo.«

Klepetali smo z Lano Mikec, eno najvidnejših vplivnic s področja lifestyle vsebin pri nas. Na Instagramu, kjer ustvarja kot buffbunny_lana, jo spremlja več kot 24 tisoč sledilcev.

Te navdušuje z idejami za hitre in zdrave obroke ter iskrenimi utrinki iz vsakdanjega življenja.

Dolenjka, ki si je dom ustvarila v Ljubljani, je z nami spregovorila o tem, kako jo je prestolnica spremenila, katere kotičke v mestu najraje obišče, kaj ji še vedno pomeni domača Dolenjska, pa tudi o materinstvu, izzivih sodobnega življenja in okusih, ki jo vedno znova vrnejo v otroštvo.

Prihajate z Dolenjske, sicer pa živite v Ljubljani. Kako ste se znašli v prestolnici in kaj vam iz domačih krajev najbolj manjka?

»V Ljubljani sem prvič zaživela kot študentka, po zaključku študija pa sem se za nekaj časa vrnila domov na Dolenjsko. Takrat mi Ljubljana ni bila posebej ljuba. Po letu ali dveh bivanja doma pa sem začela čutiti, da me domače okolje nekoliko utesnjuje, in vedno bolj me je vleklo nazaj v Ljubljano – predvsem zaradi večjih priložnosti, ki jih ponuja tako na osebnem kot na poslovnem področju. Zato sem se preselila nazaj.

Iz domačih krajev pa mi včasih manjka mir; odmik od mestnega hrupa, narava ter bližina gozdov in polj.«

Kateri kotiček v Ljubljani vam je najbolj pri srcu? Kam radi zahajate?

»Od nekdaj sem rada zahajala na Rožnik; sprehod skozi gozd in kavica na vrhu je zame popolna kombinacija. Zdaj pa Tivoli rada obiskujem s sinčkom, na sprehodih z vozičkom ali na igralih, kjer je vedno polno življenja in otroškega smeha. 

Rada zaidem tudi v Koseze, kjer s sinom pogosto uživava v sprehodih okoli jezera in po okoliških poteh. 

Narava mi daje energijo in me hkrati sprošča, zato so ti kotički moj najljubši umik od vsakdana v Ljubljani.«

Kaj v povezavi z Ljubljano pa vam je najbolj všeč?

»Najbolj mi je všeč, da je Ljubljana v središču Slovenije. V eni uri si lahko na morju, v hribih, v mojem primeru pa sem lahko v tem časovnem okviru tudi pri domačih v Novem mestu. 

Hkrati pa je tudi središče dogajanja, kjer imam vse pri roki in kjer se vedno nekaj zanimivega dogaja. Kot oseba, ki obožuje druženje in spoznavanje novih ljudi, zelo cenim tudi to, da je v mestu vedno priložnost za nova poznanstva in povezovanja.«

Se radi vračate na Dolenjsko? Kaj tam najraje počnete in kaj bi Ljubljančanom izpostavili kot nekaj posebnega iz svojih domačih krajev?

»Zelo rada se vračam domov, skoraj vsak vikend obiščem svoje starše. Najraje poudarim lepoto Novega mesta – kraja, ki ima tako zgodovinsko bogastvo kot naravo. Sama postavitev mestnega jedra ima tudi poseben čar. Skoraj nikoli ne grem čez Kandijski most, ne da bi se ustavila, občudovala pogled na mesto in naredila kakšno fotografijo. Z družino velikokrat zavijemo v stari del centra, kjer uživamo ob kavici in tortici iz mestne slaščičarne.«

Kako vas je življenje v Ljubljani spremenilo?

»Življenje v Ljubljani me je precej spremenilo.

Hitro sem postala bolj samostojna, hkrati pa sem zelo izpilila svoje socialne veščine. Pri Ljubljančanih opažam, da so bolj odprti, običajno bolj navajeni na stik z različnimi kulturami in tujci ter lažje sprejemajo drugačnost. Zdi se mi tudi, da so bolj usmerjeni nase in manj v primerjanje z drugimi. Morda tudi zaradi hitrejšega tempa življenja … 

Tukaj se večina ljudi osredotoča na svojo kariero, obveznosti in osebne cilje, zato imajo manj časa gledati, kaj počnejo drugi, medtem ko je v manjših krajih življenje počasnejše in je več prostora za opazovanje ter komentiranje okolice.

To je nekaj, kar je zaznamovalo tudi mene osebno. Začela sem se bolj osredotočati nase, na svojo rast in na to, kako postati boljša verzija sebe, namesto da bi se primerjala z drugimi. To mi je prineslo več notranjega miru in samozavesti.«

Katera jed vas najbolj spomni na otroštvo na Dolenjskem?

»Najlepše spomine na otroštvo mi vedno prikličejo sobotni zajtrki z mamo, ko sva skoraj vsak vikend jedli burek (smeh). To je bil najin mali ritual. Prav tako pa nikoli ne pozabim na močnik moje stare mame, ki ga je pripravljala vsakič, ko sem prišla na obisk. To so okusi, ki me še danes vrnejo nazaj v brezskrbne dni otroštva.«

Kaj vam je v materinstvu najlepše in kaj najzahtevnejše?

»Najlepše v materinstvu je zagotovo brezpogojna ljubezen, ki jo občutiš. To, da si za nekoga ves svet in da lahko opazuješ, kako tvoj otrok vsak dan raste, se uči in odkriva svet. Posebna sreča je tudi v drobnih trenutkih, kot so objemi, smeh in ko te prvič pokliče 'mami'.«

Najzahtevnejši del pa je, da se moraš popolnoma prilagoditi. Velikokrat dati sebe na drugo mesto in najti ravnovesje med vsemi vlogami, ki jih imaš v življenju. A hkrati prav te izzive doživljam kot največje lekcije, ki me učijo potrpežljivosti, moči in tudi tega, kako pomembno je, da si vzamem trenutke (tudi) zase.«

Ko imate take trenutke - prosti čas samo zase, kako jih najraje preživite?

»Prednost vedno dajem gibanju (treningi v fitnesu in na drogu). Ti mi dajejo moč, pomagajo sprostiti nakopičeno energijo in me popolnoma osvobodijo vsakodnevnega stresa. Kadar pa imam priložnost, da res ne delam nič, se rada uležem, vzamem v roke kakšno dobro knjigo ali poslušam navdihujoč podkast.«

Katera osebnostna lastnost vas najbolj opiše in jo želite prenesti tudi na svojega otroka?

»Najbolj me opiše odločnost pri doseganju zastavljenih ciljev in močna volja, da vztrajam tudi takrat, ko ni lahko. Verjamem, da prav ta kombinacija discipline in vztrajnosti vodi k uspehu in osebni rasti. To bi si želela prenesti tudi na svojega otroka. Da bi vedno verjel vase in v svoje sposobnosti ter da bi znal vztrajati na poti, ki si jo bo izbral.«

Imate kakšno posebno življenjsko filozofijo?

»Moja življenjska filozofija temelji na energiji, ki jo oddajamo in sprejemamo. Prepričana sem, da se tisto, kar sejemo v mislih, dejanjih in odnosih, vedno nekako povrne. Če oddajaš toplino, iskrenost in pozitivnost, boš tudi sam to prejemal nazaj. Zato verjamem, da ima čisto vsak od nas v svojih rokah moč oblikovati svoj svet: z miselnostjo, ki jo goji in z dejanji, ki jih izbere. 

Zame je to vodilo, ki mi pomaga ostajati zvesta sebi, hkrati pa graditi odnose in življenje, ki so polni smisla in notranjega miru.«