Če so se v zadnjih letih izpostavljale negativne posledice plastičnih odpadkov, pa je zdaj potrebno pozornost preusmeriti na problem obraznih mask.
Nepredstavljivo velika proizvodnja mask na mesečni ravni se je povzpela na raven mesečne proizvodnje plastenk. Globalno se vsak mesec porabi 129 milijard zaščitnih mask in 65 milijard rokavic, kar predstavlja veliko breme za okolje, prav tako pa tudi za naše zdravje.
Problematiko so za naš medij komentirali člani organizacije Ekologi brez meja.
Ekologi brez meja so ljubljanska prostovoljna organizacija, ki se zavzema za svet brez odpadkov, to pa skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij.
»Vsako minuto na svetu odvržemo 3 milijone obraznih mask. Če bi skupaj zašili vse maske, ki smo jih že in jih še bomo proizvedli, bi lahko s to površino v enem letu dvakrat prekrili celotno Slovenijo,« za Ljubljanainfo poudarijo Ekologi brez meja.
Kako rešiti problem mask?
Obrazne maske predstavljajo velik problem predvsem za vodne živali, ki se v njih zapletajo in zaradi njih tudi pogosto poginejo. Leta 2020 je v oceane zašlo več kot 1,5 milijarde mask, kar je dodatnih 6240 ton plastičnih odpadkov v naših vodah.
Omenja se ideja, da bi morali vrvice na kirurških maskah shraniti in tako se živali ne bi več zapletale vanje.
Ekologi brez meja so za Ljubljanainfo komentirali: »Ideja z vrvicami je seveda smiselna, a največ bomo naredili s preventivo. Če se le da, se maskam za enkratno uporabo odrečemo in jih nadomestimo s trajnimi, pralnimi, ki v večini primerov omogočajo dovoljšno zaščito.
Če smo zaradi takšnih in drugačnih razlogov primorani poseči po različicah za enkratno uporabo, pa poskrbimo, da jih dosledno odlagamo v zabojnike za mešane komunalne odpadke.«
Trpi tudi naše zdravje
Vodne živali niso edine, ki čutijo negativen vpliv kopičenja mask. Ekologi brez meja so prepričani, da mediji premalo pozornosti posvečajo negativnemu vplivu plastike na naše zdravje.
Na maske lahko gledamo kot na vse preostale plastične odpadke, ki v naravi čisto zares nikoli ne bodo razpadli in povzročajo katastrofalne posledice. Poleg vpliva na živali že zgolj ena maska v vodo izloči 173 tisoč plastičnih mikrovlaken na dan.
»Zgovoren je tudi podatek, da vsako leto zaradi medicinskih odpadkov, ki so prenašalci različnih bolezni, umre pet milijonov ljudi po vsem svetu. In to je podatek iz predkoronskega časa,« so za Ljubljanainfo povedali Ekologi brez meja.
Kakšna je prihodnost?
Ekologi brez meja so kritični do nepravilnega ravnanja z odpadki in menijo, da se bomo v prihodnosti srečevali z enakimi problemi.
»Glede na to da dnevno beremo o naraščajočih količinah odpadkov, predvsem plastike za enkratno uporabo, pogostejšemu smetenju in da smo nevladniki zadnji branik čiste pitne vode, nam kot družbi ne gre ravno najbolje.
Kljub temu pa je prostovoljna organizacija prepoznala trude mnogih državljanov.
Po drugi strani pa opažamo, da ozaveščenost in motiv za aktivno državljanstvo rastejo. Na podlagi pritiskov potrošnikov se odpirajo trgovine in oddelki za nakupe z lastno embalažo, podjetja so pričela prepoznavati strateški pomen trajnostnega razvoja.
Zdaj pa vsi skupaj, civilna družba in gospodarstvo, čakamo, da vsaj kak bolj ambiciozen korak v smeri ohranjanja narave naredijo še odločevalci,« so za Ljubljanainfo dodali Ekologi brez meja.
