Na današnji novinarski konferenci Društva Parade ponosa je predsednica društva Simona Muršec spregovorila o nasilju, ki so ga bili deležni udeleženci shoda Parade ponosa.
Kot vsa leta poprej je bila letošnja Parada ponosa polna mavričnih barv, zbrala se je skupnost, da proslavi svoj obstoj, trdoživost in se za en dan sproščeno pokaže ter enakopravno z vsemi drugimi zavzame javni prostor.
Povorke se je udeležilo več kot 3500 oseb, večinoma mladih, festival in paradne aktivnosti je v skupnem številu obiskalo blizu 5000 oseb.
Letošnja parada tarča nasilja, pisali o tem, kako bi jih pobili
Žal pa je letošnja Parada in vse osebe, ki smo se je udeležile, bila tarča groženj, sovražnega govora, zastrašujočega nasilja in napadov.
Tarča nasilja so bile tudi druge LGBTIQ+ organizacije, prostori in lokal Pritličje.
Kot je v pismu za javnost povedala predsednica društva, so se homofobi izživljali nad mavričnimi zastavami, ki so jih najprej ukradli lastnicam in lastnikom, nato so jih sežigali in objavljali posnetke na družbenih omrežjih.
Udeleženke kulturno-političnega programa Paradnega dne so na Kongresnem trgu obmetavali z jajci - storilec se je posnel in prenašal svoj video na družbenem omrežju, medtem ko so mu njegovi podporniki ploskali in pisali o različnih načinih, kako bi jih pobili.
Policija glede nasilja ni naredila ničesar
LGBTIQ+ in podporne organizacije so v zadnjih dneh prejele nešteta pričevanja in prijave nasilja nad LGBTIQ+ osebami, ki so se dogajala pred, med in po Paradi ponosa.
Najhuje v tej situaciji je, da so napadene, vandalizirane in zastraševane osebe v veliko teh primerov poklicale policijo oziroma so le nekaj metrov stran od policije - ki pa, kot so dejali, ni naredila ničesar.
Ne samo, da policija v teh primerih ni zaščitila napadenih oseb, ni preganjala storilcev, ni jih pridržala, ni jih popisala.
LGBTIQ+ osebe, ki so se obrnile na policijo, pričajo o istem vzorcu - policija je bila nepodporna, odvračala jih je od prijav in jim zatrjevala, da tako pač je, da bo danes tega pač veliko in da ne morejo nič, da naj se osebe, ki so doživele nasilje, s tem sprijaznijo, so navedli.
Poprej nikoli niso zabeležili toliko nasilja, kot ga je bilo letos. Leta 2009 je bilo huje, ko so napadli lokal Open. Od takrat dalje pa niso zabeležili večjega nasilja.
Aktivisti in aktivistke, ki so člani društva že od samega začetka, so povedali, da se ne spomnijo, da bi bilo kdaj toliko hudo.
Zakaj toliko sovraštva?
Kot pove predsednica društva Simona Muršec, so zagotovo vzroki homofobija, transfobija in odrekanje človeškega dostojanstva eni družbeni skupini.
V osnovi je Parada ponosa merilec stopnje demokracije v družbi. Prikaže, koliko je družba sposobna in pripravljena živeti v raznolikosti in spoštovati človeško dostojanstvo.
Nasilje in sovražni govor
»Pravna služba je bila ustanovljena za nudenje brezplačne pravne pomoči posameznikov in skupinam, ki se borijo za demokratična načela in vrednote v naši družbi. Med te spada tudi strpnost in spoštovanje enakega dostojanstva vseh ljudi, zato je nujno preprečevati in sankcionirati vse oblike izražanja, ki širijo, promovirajo ali opravičujejo sovraštvo.
Sovražni govor je zloraba pravice do svobode izražanja. Kazniva dejanja izvršena zaradi določene osebne okoliščine žrtve, na primer njene spolne usmerjenosti, identitete ali izraza pa je dvakratno zavržno dejanje, zato ne bomo brezbrižno in mirno gledali, kako se rušijo temelji naše demokratične ureditve, kako se napadajo temeljne vrednote družbe.
Temveč bomo odslej skupaj z odvetniki s področja kazenskega in prekrškovnega prava preučili vse prepoznane primere sovražnih dejanj povezanih s parado ponosa. Pa tudi širše in uporabili pravna sredstva zoper njihove povzročitelje,« je povedala Katarina Bervar Sternad s pravne mreže za varstvo demokaricije.
