Izredne okoliščine, ki jih je prinesla pandemija novega koronavirusa, vplivajo na vse aspekte našega življenja. Spremenilo se je naše delovno okolje, način komuniciranja in nakupovanja, kar s pridom izkoriščajo spletni goljufi.
Ste tudi vi že kdaj prejeli takšno sporočilo na Facebook, Instagram ali po elektronski pošti?
Dober večer, oprostite, ker sem se obrnil na vas. Ravno sem videl vaš profil in mislil, da ste oseba, ki jo potrebujem. Skratka, moje ime je (Mojca Klemencic), slovenskega porekla in živim v Franciji. Trpim za hudo boleznijo, ki me obsodi na gotovo smrt, gre za raka na grlu in imam 800.000 dolarjev, ki bi jih rad podaril nekomu, ki mu zaupate in je iskren. dobro ga izkoristi. Sem lastnica podjetja za uvoz rdečega olja v Franciji in pred 6 leti sem izgubila moža, kar me je zelo prizadelo in se do zdaj nisem mogla ponovno poročiti, ni imel otrok. Ta znesek bi rad daroval pred smrtjo, saj so moji dnevi šteli za pomanjkanje te bolezni, za katero nisem imel zdravila, vendar pomirjevalo v Franciji ne bi želelo vedeti, ali lahko s to donacijo koristi.
Seveda gre za spletno prevaro. Na Policijski upravi Ljubljana so nam pojasnili, da gre pri takšnih sporočilih za eno izmed spletnih prevar, s katero želijo storilci pridobiti osebne podatke, podatke o kontaktih in podobno, ki jih nato lahko zlorabljajo na različne načine. Običajno takšna sporočila prejmemo v obliki elektronskih sporočil ali pa tudi v obliki sporočil preko Facebooka in Instagrama.
Vsekakor je že pri odpiranju neželene pošte in sporočil od neznanih oseb potrebna posebna previdnost, nikakor pa ne smemo nasedati mamljivi obljubam, ki so običajno podana v teh sporočilih. Najbolje je, da takšna sporočila prezremo in jih ne odpiramo, posebej pa ne morebitnih priloženih datotek, saj se v njih lahko skrivajo zlonamerni programi.
Na Nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (SI-CERT) so od marca letos obravnavali rekordno število spletnih prevar in odstranili kar 80 phishing spletnih mest, namenjenih kraji gesel.
Tudi na policiji v zadnjem času beležijo očiten porast poskusov kraj številnih kreditnih kartic in zlorabe elektronskih sporočil raznih dostavnih podjetij.
V praksi se najpogosteje pojavljajo naslednje vrste spletnih prevar:
Direktorska prevara, ko se goljuf se pretvarja, da je vaš direktor ali druga nadrejena oseba v podjetju in vas prepriča v plačilo lažnega računa ali v izvedbo neodobrenega nakazila z bančnega računa podjetja.
Poneverba računov, ko se goljuf se pretvarja, da je vaša stranka, dobavitelj in vas prepriča, da plačila vseh nadaljnjih računov opravite na nek drug bančni račun.
Spletno ribarjenje, SMS-zvabljanje ali telefonsko zvabljanje, ko prejmete klic, sms-sporočilo ali e-poštno sporočilo, s katerim vas prepričajo, da jim zaupate svoje osebne, finančne ali varnostne podatke.
Lažna spletna stran banke, ko vam goljuf v zavajajočem bančnem e-sporočilu pošlje povezavo na lažno spletno stran. Če kliknete na povezavo, vam na različne načine ukradejo vaše finančne in osebne podatke. Spletna stran je videti kot prava, zaupanja vredna spletna stran, vendar jo izdajajo podrobnosti.
Ljubezenska spletna prevara, ko se nekdo pretvarja, da ga zanima ljubezensko razmerje. Običajno poteka na spletnih straneh za zmenke, prevaranti pa stik vzpostavijo tudi prek družbenih medijev ali elektronske pošte.
Kraja osebnih podatkov in zajem vaših osebnih podatkov preko družbenih medijev.
Naložbena prevara in lažne spletne trgovine, kjer vas prepričajo v pametno naložbo ali pa vam predstavijo neverjetno spletno ponudbo.
Na policiji vsem uporabnikom interneta svetujejo, da upoštevamo preventivne nasvete za zaščito pred prevarami in tudi sami poskrbimo za svojo varnost na spletu. V kolikor do zlorab, vdora v informacijski sistem ali drugih goljufij pride, moramo o tem nujno obvestiti policijo.
Starejše novice
