Premik ure: Ali veste, da dodatna ura spanja skriva nevarne posledice?

Ko se dnevi krajšajo in zrak postaja hladnejši, nas vsako leto pričaka še en neizogiben znak prihoda zime – premik ure na zimski čas.

Mnogi ta trenutek dojemajo kot dobrodošel oddih, saj prinaša dodatno uro spanja, a za druge predstavlja neprijetno motnjo v vsakdanji rutini.

Premik ure, do katerega bo letos prišlo to nedeljo, 27. oktobra, ob 3. uri zjutraj, ko bomo kazalce prestavili nazaj na 2. uro, odpira stara vprašanja o smiselnosti tega ukrepa in vplivu na naše zdravje.

Izvor v povojnih časih, a premikanje ure vztraja še danes

V Sloveniji kazalce premikamo že od leta 1983, odločitev o premikanju ure dvakrat letno pa je leta 2006 postala uradna.

Tako vsako zadnjo nedeljo v marcu uro premaknemo naprej, zadnjo nedeljo v oktobru pa nazaj. Premikanje ure ima svoje korenine v povojni Avstriji in Nemčiji, kjer so želeli s tem ukrepom zmanjšati porabo energentov in bolje izkoristiti dnevno svetlobo.

Čeprav so cilji teh ukrepov na začetku morda resda imeli smisel, pa nekatere študije kaže na negativne učinke, ki jih ima premikanje ure na zdravje ljudi.

Premikanje ure zmoti naš notranji ritem

Kritiki trdijo, da sprememba časa moti naravni bioritem telesa, kar lahko privede do nespečnosti, povečane utrujenosti in težav s koncentracijo.

Telo namreč deluje po notranjem cirkadianem ritmu, ki ga uravnava predvsem svetloba. Ta ritem uravnava številne procese v telesu, vključno s spanjem, prebavo, telesno temperaturo in izločanjem hormonov, kot je melatonin, ki pomaga uravnavati našo potrebo po spanju.

Ko premaknemo uro, s tem spremenimo tudi razmerje med naravno svetlobo in našimi budnimi urami, kar lahko povzroči začasno neskladje med notranjim ritmom in zunanjim okoljem.

To neskladje lahko vpliva tudi na druge zdravstvene dejavnike, kot so spremembe v krvnem tlaku, povzročilo pa naj bi tudi povečano tveganje za prometne nesreče zaradi zmanjšane zbranosti.

Ob vsem trpi tudi naše duševno zdravje

Raziskave so pokazale, da premikanje ure povečuje tveganje za srčne bolezni. Na primer, v dneh po prehodu na poletni čas, ko izgubimo eno uro spanja, je opazno povečano število srčnih napadov in kapi.

Sprememba časa vpliva tudi na krvni tlak in raven stresa v telesu, kar dodatno obremeni srčno-žilni sistem. Ob prehodu na zimski čas, ko pridobimo dodatno uro spanja, so ti učinki manj izraziti, vendar vseeno opazni.

Poleg fizičnega zdravja ima premikanje ure vpliv tudi na naše duševno počutje. Spremembe v izpostavljenosti dnevni svetlobi, zlasti ob prehodu na zimski čas, ko se dnevi drastično skrajšajo, lahko povzročijo sezonsko afektivno motnjo (SAD) ali »zimsko depresijo«.

Manj dnevne svetlobe in pogostejša tema lahko vplivata na razpoloženje, povzročata občutek utrujenosti, pomanjkanje motivacije in v hujših primerih celo depresijo. Ljudje, ki so občutljivi na spremembe v svetlobnih ciklih, lahko še posebej občutijo negativne posledice te spremembe.

Kazalce bomo premikali vsaj še nekaj let

Zaradi teh negativnih vplivov je Evropska komisija leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, vendar je bila odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepuščena posameznim državam članicam.

Predlog za ukinitev so podprli tudi slovenski državljani v javnem posvetovanju leta 2018, ko je kar 84 odstotkov sodelujočih izrazilo željo po prenehanju premikanja ure.

Slovenska vlada je predlog prav tako podprla, vendar pa do danes še ni prišlo do uskladitve na ravni Evropske unije.

Evropska komisija je sicer objavila časovni razpored premikanja ure do leta 2026, kar pomeni, da bomo kazalce vsaj še nekaj let premikali.