Prihaja prvi od treh dobrih mož, brez katerih si decembra ni mogoče predstavljati. Sveti Miklavž goduje 6. decembra.
Prihaja v spremstvu parkeljnov in angelčkov; prvi pregovorno poskrbijo za poredne otroke. Drugi lahko darove pričakujejo v nastavljenih krožnikih, peharjih ali nogavicah.
Kot poroča STA, je bil Miklavž v naših krajih do 2. svetovne vojne edini obdarovalec.
»Na predvečer njegovega godu so po izročilu predvsem v podeželskem okolju na območju Alp in osrednje Slovenije znani Miklavževi obhodi. Skupina fantov, med katerimi eden predstavlja sv. Miklavža, ostali pa peklenščke oziroma parkeljne v kožuhih, hodi od hiše do hiše. Miklavž obdaruje otroke v hiši z orehi ali jabolki, parkeljni pa zunaj rožljajo z verigami.«
Po 2. svetovni vojni se je moral umakniti dedku Mrazu, ki je nastal po sovjetskem vzoru. Znova se je uveljavil po osamosvojitvi Slovenije.
Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja. Vse od 11. stoletja je postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom.
