»Rumena barva je v prostoru Ljubljane prisotna od vekomaj,« pravijo na Mestni občini Ljubljana.
Barve fasad, kot se jih določi v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, če gre za objekte, v katerih so stanovanja, »ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne«.
Denimo citronsko rumena, živo zelena, intenzivno vijolična, živo roza, turkizno modra.
Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv.
Enako velja pri vzdrževalnih delih, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju.
»Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je dopustno tisto vzdrževanje objektov, ki je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Tudi tukaj je treba barvo opredeliti natančno,« pravijo na Mestni občini Ljubljana.
Kaj pa šišenski novogradnji, ki sta rumene barve?
»Rumena je stolpnica Telekoma na Bavarskem dvoru. Rumena je fasada objekta »kanarček« na Kopitarjevi ulici, delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, morda najpomembnejšega arhitekta v Sloveniji po 2. svetovni vojni. Rumene barve so bile tudi vojašnice avstro-ogrske monarhije, razmeščene po vsem prostoru Ljubljane.
Rumene so sončnice, rumeno jo sonce na otroških risbah.
Rumena barva je v prostoru Ljubljane prisotna od vekomaj.«
