Inšpektorji so ugotovili neskladja pri četrtini vzorčenih semen zelenjadnic.
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi letos izvaja spremljanje označevanja in kakovosti semena zelenjadnic na trgu.
V nedavni naknadni kontroli je bila četrtina vzorcev neskladna, pri čemer je bil glavni razlog za neskladje preslaba kalivost semena, ki je bila povezana s starostjo semena.
Fitosanitarni inšpektorji so v okviru naknadne kontrole vzorčili naključno izbrane partije semena zelenjadnic na trgu in pri dobavitelju.
Kontrola se je nanašala na kakovost semena, ki vključujejo preverjanje čistote, energije kalitve, kalivost in prisotnost škodljivih organizmov.
Skupno so do konca maja odvzeli 53 vzorcev, ki so jih analizirali v semenskem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije.
Ugotovili so neskladja pri 13 vzorcih, pri čemer je bil glavni razlog za neskladje preslaba kalivost semena, ki ni ustrezala zakonskim zahtevam.
Letos so se osredotočili na seme solatnic, ki je predstavljalo 68 odstotkov vzorcev, med katerimi so bila tudi semena pora, brokolija, zelja, endivije, radiča, peteršilja, fižola in koruze pokovke.
Zelo slaba kalitev semen
Štiri partije solate in ena partija peteršilja so izstopale zaradi kalivosti semena, ki je bila manjša od deset odstotkov. Glavni vzrok za slabo kalivost je bila starost semena, saj so bili nekateri vzorci pakirani v letih 2020 in 2021.
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato priporoča potrošnikom, da pri nakupu semen preverijo datum pakiranja na embalaži.
Kontrole bodo inšpektorji nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Kakšna je globa?
Z globo od 500 do 25.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je zavezanec za vpis v register dobaviteljev, če trži semenski material kmetijskih rastlin, ki glede kakovosti ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz prvega in drugega odstavka desetega člena zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin.
V prvem odstavku desetega člena ja navedeno: »Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka tretjega člena tega zakona se lahko trži, če je bil pridelan v skladu z zahtevami za pridelavo posamezne kategorije in če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.«
»Če za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin kategorija ni predpisana, se lahko trži, če izpolnjuje predpisane minimalne zahteve glede kakovosti,« je navedeno v drugem odstavku desetega člena omenjenega zakona.
