Zveza potrošnikov Slovenije je objavila novo raziskavo, v kateri ugotavljajo, da mnogi izdelki, ki jih uživajo tudi slovenski otroci, niso primerni za vsakodnevno uživanje.
Da bo naše prehranjevanje čim bolj zdravo in uravnoteženo, moramo na jedilnik vključevati živila z ustreznim prehranskim profilom.
To najlažje dosežemo tako, da uživamo nepredelana, sveža in lokalna živila. To vedno ni mogoče, saj nas sodobni način življenja prisili, da vsaj občasno posegamo tudi po predelani hrani.
Kako prepoznamo, da je živilski izdelek predelan?
Problem predelanih živilskih izdelkov je v tem, da prepogosto vsebujejo veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kako torej lahko ugotovimo ali je neko predelano, predpakirano živilo primerno za vsakodnevno uživanje ali pa ga moramo v prehrano vključevati le poredko?
Le na prvi pogled ne moremo ugotoviti, ali je živilo primerno za vsakodnevno uživanje.
Zato je pomembno branje označb na embalaži. Posebno pozornost je potrebno nameniti pregledu hranilne tabele.
Za lažje razumevanje hranilne tabele so lahko v pomoč orodja, kot je prehranski semafor oziroma mobilna aplikacija Veš, kaj ješ. Aplikacija na preprost način s pomočjo barv semaforja pove, ali je določenega hranila v izdelku malo, srednje ali veliko.
Pašteta, ki nagovarja otroke
Pašteta Kekec z imenom, predstavitvijo in sliko na embalaži nagovarja otroke. Vendar skladno s prehranskimi smernicami za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, se otrok naj ne bi spodbujalo k uživanju mesnih izdelkov, ki vsebujejo več kot 20 gramov maščob in 1,7 grama soli na sto gramov izdelka, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Čeprav tovrstne prehranske smernice veljajo zgolj za oglaševanje živil na televiziji, vseeno menijo, če določeno živilo zaradi neustreznega prehranskega profila ni primerno za spodbujanje v oglasih, potem tudi s predstavitvijo na embalaži ne bi smelo nagovarjati otrok.
Zato na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da pašteta Kekec, ki vsebuje kar 28 gramov maščobe na 100 gramov izdelka, ni primerna za otroke.
Petletni deček z enim kosom belega kruha namazanega s Kekec pašteto zaužije 21 odstotkov zgornje meje priporočenega dnevnega vnosa za nasičene maščobne kisline. Hkrati s tem obrokom že preseže svoje fiziološke dnevne potrebe po soli za 22 odstotkov, še opozarjajo.
