TATIANA ORLOFF IN TOMAŽ SEVER

TATIANA ORLOFF IN TOMAŽ SEVER
Tatiana Orloff, klavir
Tomaž Sever, violončelo

Spored:

Johann Sebastian Bach (1685–1750), Sonata za violo da gamba v D-duru, št. 2, BWV 1028
I. Adagio
II. Allegro
III. Andante
IV. Allegro

Ludwig van Beethoven (1770–1827), Sonata za violončelo št. 3, op. 69
I. Allegro, ma non tanto
II. Scherzo. Allegro molto – Trio
III. Adagio cantabile – Allegro vivace

Premor

Uroš Rojko (1954), Melanholija

Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič (1906–1975), Sonata za violončelo v d-molu, op. 40
I. Allegro ma non troppo, Largo
II. Allegro
III. Largo
IV. Allegro

Koncertni program prikazuje razvoj sonate skozi stoletja glasbene zgodovine – od baroka do sredine 20. stoletja – z deli treh velikih skladateljev Bacha, Beethovna in Šostakoviča. Letos obeležujemo okrogli obletnici smrti Bacha (275 let) in Šostakoviča (50 let).

Če je Bachova baročna sonata s koreninami v začetku 16. stoletja, v osnovi samo naziv za skladbo, ki se izvaja na inštrumente, sta obe poznejši deli tipična primera klasične (Beethoven) in moderne sonate (Šostakovič) z vsaj enim stavkom v sonatni obliki. Izraz sonatna oblika pomeni, da dotični stavek vsebuje dve ali več (običajno) kontrastni temi, ki ju skladatelj skozi svoje delo najprej predstavi ter nato razvija in variira.

Program zaokroži skladba sodobnega skladatelja Uroša Rojka, ki ima posebno mesto v ustvarjanju Tomaža Severja, saj je leta 1982 nastala prav na njegovo pobudo.

Tatiana Orloff navdušuje občinstva po svetu kot izrazito vsestranska koncertna pianistka, cenjena kot solistka in komorna glasbenica. Je večkratna zmagovalka številnih mednarodnih tekmovanj, med njimi: Mednarodno tekmovanje Feurich (Dunaj), 5. Mednarodno glasbeno tekmovanje v Moskvi, Mednarodno tekmovanje študentov glasbenih akademij v Moskvi, Mednarodno tekmovanje festivala umetnosti »Theatre Assemblies« ter Mednarodno glasbeno tekmovanje Grand Prix Barentsove regije. Uspešna je bila tudi na tekmovanjih World Classical Music Awards, Gaidamowich, na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Maria Yudina ter na Mednarodnem komornem tekmovanju Antona Rubinsteina.

Orloffova je debitirala pri rosnih osmih letih, ko je z Državnim komornim orkestrom izvedla Bachov Klavirski koncert. Ta nastop je zaznamoval začetek ugledne kariere. Po končanem diplomskem in podiplomskem študiju na znameniti Akademiji za glasbo Gnessin v Moskvi je, kot ena izmed najboljših študentov, nadaljevala mednarodno izobraževanje Nemčiji in Avstriji, kjer je magistrirala iz klavirja (Frankfurt) ter študirala komorno igro (Dunaj). Trenutno opravlja doktorski študij muzikologije na Visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Frankfurtu. Na njeno umetniško rast sta pomembno vplivala profesorja Bernhard Wetz in Denise Benda ter sodelovanja na mednarodnih mojstrskih tečajih pri Helmutu Deutschu, Petru Donohoeju in Voces Quartetu. Kot solistka in komorna glasbenica je nastopila v uglednih koncertnih dvoranah, kot so Ehrbar Saal na Dunaju, Moskovska glasbena hiša, koncertna dvorana Myaskovsky Državnega konservatorija v Moskvi, ter v drugih dvoranah po Italiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Rusiji in ZDA. Posebno mesto v njenem ustvarjanju ima Duo Orloff, ki ga tvori s svojo sestro dvojčico, violinistko Julio Gnizo. Poleg koncertne dejavnosti se pianistka vneto posveča pedagoškemu delu, namreč njeni študenti dosegajo vidne uspehe na tekmovanjih v Nemčiji, Angliji, Italiji, Avstriji in na Malti.

Tomaž Sever se uveljavlja kot violončelist z bogato umetniško potjo v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Svoje prve korake v glasbeni svet je naredil pod mentorstvom očeta, violinista, glasbeno izobrazbo pa nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Grafenauerju. Sledil je študij na slovitem Konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi, kjer je diplomiral in magistriral pri asistentu S. T. Kaljanovu ter dveh renomiranih pedagogih I. A. Monighettiju in M. K. Tchaikovskayi, neposrednih učencih legendarnega Mstislava Rostropoviča. Kot solist in komorni glasbenik je gostoval po vsej Evropi in v ZDA. Snema za domače in tuje radiotelevizijske postaje, posnel je tudi več zgoščenk in plošč. Posebno mesto v njegovem umetniškem delovanju zavzema sodobna glasba – številni skladatelji so mu posvetili nova dela, do danes jih je krstno izvedel več kot dvajset. Pomemben del kariere je posvetil tudi orkestrski igri. Med letoma 1987 in 1992 je bil solo čelist orkestra Puccinijevega opernega festivala v kraju Torre del Lago in solo čelist v opernem orkestru Mestnega gledališča v Lucci. Od leta 1995 je član Ansambla Kreativ iz Celovca. Nastopil je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Celjskim komornim orkestrom ter z italijanskima komornima orkestroma Solisti Apuani in Orchestra da camera Puccini. Bil je dolgoletni član Orkestra RTV Slovenija ter klavirskega tria Syringa, v katerem so igrali še violinisti Željko Haliti, Miran Kolbl in v končni zasedbi Jernej Brence ter pianist Hinko Haas.

Pedagoško je deloval na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani in Velenju ter na Visoki šoli za glasbo Ino Mirković v Opatiji. Ob tem je bil pomembno aktiven tudi na organizacijskem področju – kot predsednik programske komisije Glasbene mladine Slovenije, član izvršnega odbora in predsednik Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Bil je idejni vodja in organizator koncertnih ciklov društva ob Evropski prestolnici kulture leta 1997 ter ob Svetovnih glasbenih dnevih leta 2003. Kot pedagog je deloval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, na Srednji glasbeni šoli v Velenju in na Visoki šoli za glasbo Ino Mirković v Opatiji (Hrvaška). Pogosto je vabljen v žirije mednarodnih glasbenih tekmovanj. Od leta 1982 do 1985 je bil predsednik programske komisije Glasbene mladine Slovenije. Od leta 1985 je član izvršnega odbora Društva glasbenih umetnikov Slovenije, od leta 1995 pa omenjenemu društvu tudi predseduje. Zasnoval in organiziral je koncertni niz DGUS v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani leta 1997, prav tako pa serijo koncertov ob Svetovnih glasbenih dnevih v Ljubljani leta 2003. V zadnjem času je dejaven tudi kot ustvarjalec in prevajalec na literarnem področju.