Kilometrske kolone na edini cesti čez otok vsako poletje spremenijo dopust v preizkušnjo potrpežljivosti. Letos bodo pristojni znova posegli po ukrepu, ki se je lani prvič izkazal za uspešnega, medtem ko dolgoročna rešitev še čaka na zeleno luč.
Krk je največji hrvaški otok, ki ga sever in jug povezuje zgolj ena državna cesta, DC102. Zunaj turistične sezone to morda ni težava, poleti pa na otoku nastajajo ogromne gužve. Kolone so dolge tudi po 15 do 20 kilometrov, pot do Zagreba, ki bi sicer trajala okoli dve uri, pa se zna spremeniti v štiri- do štiriurno in pol dolgo nočno moro.
Otok prispeva 35 odstotkov kvarnerskega turističnega prometa, prek njegovega mostu pa prečka deset odstotkov vseh turistov, ki v Hrvaško prihajajo z avtomobilom. Poleti je promet čez krški most 40.000 vozil na dan.
Enosmerni promet od 10. julija
Od petka, 10. julija, bo v Omišlju znova uvedena začasna prometna ureditev, ki bo ostala v veljavi do 31. avgusta. Cilj ukrepa je zmanjšanje prometnih zastojev med poletno sezono, zagotavljanje boljše pretočnosti prometa in nemoteno delovanje naselja.
Začasna ureditev zajema vzpostavitev enosmernega prometa na odseku od pokopališča Sveti Duh do odcepa za pristanišče Omišalj, in sicer v smeri otoka Krka. V občini poudarjajo, da se je enaka prometna rešitev prvič uvedla v prejšnji turistični sezoni in se je izkazala za uspešno, zato jo bodo letos ponovili.
Občina Omišalj je za navedeno prometno ureditev pridobila soglasje županijske uprave za ceste Primorsko-goranske županije in ministrstva za notranje zadeve, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za njeno izvedbo.
»Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo in svojo vožnjo prilagodijo začasni prometni ureditvi,« so sporočili pristojni organi.
To stransko ozko cesto so številni vozniki uporabljali kot vzporedno pot, ki jim je omogočala, da so se v krožišče pri letališču priključili s prednostjo pred vozniki, ki so vozili po glavni cesti v smeri mostu. Na ta način so dobesedno zaustavili promet na glavni cesti ter drastično zmanjšali pretočnost prometa.
Dolgoročna rešitev obtičala v birokraciji
Kratkoročni ukrepi so le obliž na rano, ki jo leta in leta pušča pomanjkanje alternativne cestne povezave. Rešitev problema naj bi bila t. i. Modra magistrala – nova prometnica, ki bi Krk povezala od Omišlja prek Dobrinja in Vrbnika do priključka na glavno cesto nad Puntom.
Ta zgodba traja že od leta 2023, ko je bil najavljen projekt v vrednosti okoli 100 milijonov evrov. Toda obtičala je – ne na asfaltu, ampak na papirjih: pri usklajevanju prostorskih načrtov.
»Trasa se je usklajevala daljše obdobje. V županijskem načrtu imamo koridor, ki pa ni dovolj natančen, zato se morajo občine zdaj prilagoditi prek svojih prostorskih načrtov,« je pojasnil Ivica Budimir iz Hrvaških cest.
V Omišlju bodo spremembe načrtov najverjetneje poslane v postopek že v tem mesecu, v Dobrinju pa šele septembra ali oktobra. Ker je idejna rešitev že izdelana in je bila izbrana končna varianta magistrale, ki je bila predstavljena na usklajevanju občin otoka Krka, sledi sprožitev postopka presoje vplivov na okolje – a pred tem je treba izpolniti zahtevane predpogoje in sprejeti spremembe prostorskih načrtov občin Omišalj in Dobrinj.
Kaj to pomeni za dopustnike
Dokler Modra magistrala ne bo zgrajena, bodo morali vsi, ki se poleti odpravljajo na Krk, računati z zastojem. Krk je eden najprometnješih hrvaških otokov, na katerem sever in jug doslovno povezuje samo ena glavna prometnica. Ker se po njej nadaljuje pot do trajektnih pristanišč za Cres in Lošinj, vsaka gužva postane del širšega problema.
Praktičen nasvet ostaja enak kot vsako leto: na pot se odpravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je promet bistveno manjši. Upoštevajte prometno signalizacijo in se izogibajte vikendnim konicam, ko so kolone najdaljše.
