Skupna kmetijska politika vinogradnikom omogoča vključitev v dve SOPO shemi, pri obnovi vinograda pa tudi možnost prestrukturiranja.
Vinograd danes ni več le prostor za pridelavo grozdja. Vse več pozornosti je namenjene tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in trajnostnemu upravljanju naravnih virov.
Zato se vinogradniki pogosto sprašujejo, katere okoljske prakse so zanje najprimernejše, kakšne obveznosti prinašajo posamezne sheme in kdaj je smiselno razmišljati tudi o prestrukturiranju vinograda.
Tokrat se je mlada kmetovalka Anja s svojimi vprašanji obrnila na svetovalko Janjo Posl Korošec. Zanimalo jo je, kako se razlikujeta SOPO shemi za trajne nasade, kaj pomenita v praksi za vinogradnika in v katerih primerih pride v poštev prestrukturiranje vinograda.
Ta vsebina se navezuje na usmeritve Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, predvsem na spodbujanje trajnostnega upravljanja trajnih nasadov, varovanje tal, biotske raznovrstnosti ter krepitev odpornosti in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
SOPO shemi sta namenjeni obstoječim vinogradom
Vinogradniki se lahko v okviru skupne kmetijske politike vključijo v dva enoletna ukrepa za trajne nasade. Vključitev je prostovoljna in jo je mogoče izbrati vsako leto ob oddaji zbirne vloge.
Za vključitev je treba imeti najmanj 30 arov trajnega nasada, najmanjša površina, za katero se lahko izvede izplačilo, pa znaša deset arov.
Vinogradnik lahko izbere eno ali obe shemi.
Gre za ukrepa, namenjena načinu obdelave že obstoječega vinograda. Prestrukturiranje pa ima drugačen namen.
»Prestrukturiranje vinogradov po domače pomeni obnovo vinograda s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev,« pojasnjuje svetovalka.
Več prostora za koristne organizme in opraševalce
Prva SOPO shema je namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih. Njen cilj je zagotavljanje življenjskega prostora koristnim organizmom in opraševalcem.
Vinogradnik mora pri tem izvajati najmanj dve od treh predpisanih zahtev.
Ena od možnosti je zagotavljanje življenjskih prostorov za koristne organizme. Pri skupni površini trajnega nasada do enega hektarja je treba zagotoviti en življenjski prostor, pri površini od enega do pet hektarjev tri, pri površini nad pet hektarjev pa najmanj štiri.
To so lahko denimo skalnjaki, hoteli za koristne organizme, drogovi za ujede ali gnezdilnice za ptice.
Druga možnost je prilagojena košnja, mulčenje ali valjanje zatravljenega medvrstnega prostora. Poseg se istočasno izvaja le v vsakem drugem medvrstnem prostoru, med dvema košnjama, mulčenjema oziroma valjanjema pa mora preteči najmanj 14 dni. Štirinajst dni pred obiranjem je mogoče obdelati vse medvrstne prostore.
Tretja možnost je vzpostavitev cvetočega pasu, ki mora predstavljati najmanj pet odstotkov površine trajnega nasada.
Pri izvajanju ukrepa mora vinogradnik voditi tudi evidenco delovnih opravil.
Pri drugi shemi dušik le iz organskih gnojil
Druga SOPO shema je povezana z uporabo organskih gnojil in zmanjševanjem uporabe mineralnih dušikovih gnojil.
Namen ukrepa je bolj trajnostno upravljanje tal, vode in zraka ter zmanjšanje izpiranja dušika v podtalnico. Hkrati se z omejevanjem mineralnih dušikovih gnojil zmanjšujejo tudi določeni izpusti v okolje.
V trajnih nasadih se lahko pri tej shemi za gnojenje z dušikom uporabljajo samo organska gnojila. Kot izpolnjevanje zahteve se šteje tudi popolna opustitev gnojenja.
Shemo je mogoče izvajati na delu površin vinogradov, intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov, velja pa na območju celotne Slovenije.
Pomembno je tudi vodenje evidence o uporabi organskih in mineralnih gnojil.
Koliko hranil vinograd dejansko potrebuje, samo z opazovanjem ni vedno mogoče natančno določiti. Pomanjkanje posameznih hranil se sicer lahko pokaže tudi na vinski trti, denimo s spremembami barve ali bledenjem listov.
Zato je priporočljivo približno vsakih pet let opraviti analizo tal, na podlagi katere se lahko vinogradnik natančneje odloči o gnojenju.
Kdaj pride v poštev prestrukturiranje vinograda?
Če je vinograd starejši in ga želi lastnik obnoviti, pride v poštev ukrep prestrukturiranja vinogradov.
Pri tem ne gre zgolj za ponovno zasaditev. Ob obnovi je mogoče zamenjati tudi sorto, pri mlajših vinogradih pa je ena od možnosti precepljanje.
Za ukrep je mogoče kandidirati, ko je vinograd starejši od deset let. Izjema so primeri, ko je več kot 20 odstotkov vinograda okuženega z zlato trsno rumenico, saj je takrat mogoče kandidirati tudi prej.
Pri obnovi ni treba ponovno zasaditi enake sorte. Če teren to omogoča, je mogoče spremeniti tudi način zasaditve, denimo iz teras v vertikalno zasaditev.
SOPO shemi sta tako namenjeni predvsem vinogradnikom, ki želijo svoj obstoječi vinograd obdelovati na bolj trajnosten način. Kdor želi vinograd obnoviti, zamenjati sorto ali spremeniti način zasaditve, pa lahko preveri možnosti, ki jih ponuja prestrukturiranje vinogradov.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
