Forbes Slovenija poroča o hitrem napredku avtomatiziranih trgovin v Avstriji in na Hrvaškem, medtem ko slovenski trgovci zaenkrat ne kažejo večjega interesa za uvedbo tovrstnih konceptov.
Ena od manjših avstrijskih trgovskih verig, Nah & Frisch, se je odzvala na pomanjkanje delovne sile s hibridnimi trgovinami, kjer del dneva obratujejo brez osebja. Prav tako je hrvaški Konzum, ki spada pod skupino Fortenova kot slovenski Mercator, lani v Zagrebu odprl prvo povsem avtomatizirano trgovino brez prodajalcev, imenovano Konzum Smart.
Vstop v trgovino poteka preko skeniranja QR kode v aplikaciji, plačilo pa se izvede samodejno ob izhodu.
Povsem brez človeka še vedno ne gre
Čeprav avtomatizacija trgovin zmanjšuje potrebo po delovni sili, še vedno zahteva redno polnjenje zalog in čiščenje prostorov.
Hrvaški Konzum poroča, da kupci v avtomatizirani trgovini običajno kupijo manj izdelkov kot v običajnih trgovinah, najbolj priljubljeni izdelki pa so pekovski, sadje in pijače.
Kljub visokim začetnim naložbam je Konzum prepričan, da gre za prihodnost maloprodaje.
V Sloveniji pa ta trend še ni zaživel. Čeprav imajo številne trgovine, kot so Tuš, Spar in Lidl, že uvedene samopostrežne blagajne, se zaenkrat niso odločili za popolno avtomatizacijo.
Mercator sicer priznava, da so že preučevali možnosti za avtomatizirane trgovine, vendar načrtov še niso razkrili.
Avtomatizirane trgovine ponujajo priložnosti predvsem za manjša podeželska območja, kjer bi omogočile podaljšane odpiralne čase in rešitve za pomanjkanje kadra. Vendar so visoki stroški začetnih naložb še vedno ovira za hitrejšo širitev teh trgovin. Primeri iz Avstrije in Nemčije kažejo, da avtomatizacija prispeva k ekonomskemu preživetju podeželskih trgovin, vendar povsem brez človeškega dela še ne morejo delovati.