Žalna knjiga za papeža Frančiška je na Apostolski nunciaturi v Ljubljani, ki se nahaja na Ulici Janeza Pavla II.
Kot so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci, bo žalna knjiga za pokojnega svetega očeta Frančiška odprta od danes, srede, 23. aprila, do petka, 25. aprila.
Vpis v žalno knjigo je možen v sredo, četrtek in petek, med 10. in 12. uro ter med 14. in 16. uro.
Maša zadušnica
V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja bo v sredo, 7. maja, ob 18. uri, maša zadušnica za pokojnega svetega očeta Frančiška.
K sveti maši vabita dekan diplomatskega zbora nj. eks. apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean-Marie Speich ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Papeževo truplo v baziliki Sv. Petra
Papež, ki je katoliško cerkev vodil 12 let, je v 89. letu starosti zaradi možganske kapi umrl v ponedeljek zjutraj. Njegov pogreb bo v soboto.
Papeževo truplo so v ponedeljek zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Domu svete Marte. Danes pa bodo krsto z njegovim truplom prepeljali v baziliko svetega Petra, kjer se bodo lahko do pogrebnih slovesnosti od njega poslavljali verniki. Na njegovo željo ga bodo pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.
Kaj je apostolska nunciatura?
Apostolska nunciatura v Sloveniji je predstavništvo Svetega sedeža v Sloveniji, ki ima diplomatski značaj in status veleposlaništva, s sedežem na Ulici Janeza Pavla II v Ljubljani.
Po uradnem priznanju neodvisnosti Slovenije s strani Vatikana 13. januarja 1992 je tedanji papež Janez Pavel II. za prvega apostolskega nuncija v Sloveniji 24. junija 1992 imenoval Piera Luigija Celata.
26.julija 1995 je papež Janez Pavel II. imenoval prvega rezidentnega apostolskega nuncija v Sloveniji Edmonda Farharta. Sedanji apostolski nuncij, ki ga je imenoval papež Frančišek je Jean-Marie Speich.
Apostolski nuncij (lat. nuntius – odposlanec) je stalni diplomatski predstavnik Svetega sedeža pri neki državi ali mednarodni organizaciji. Apostolski nuncij ima po Dunajski konvenciji iz leta 1961 status izrednega in pooblaščenega veleposlanika.
Od Dunajskega kongresa leta 1815 naprej so nunciji tradicionalno tudi dekani diplomatskega zbora, zlasti v državah, kjer je katoliška veroizpoved uradna ali večinska.
Dekani diplomatskega zbora imajo s praktičnega vidika vlogo pogajalca med diplomatskim zborom kot celoto in gostujočimi civilnimi oblastmi glede uresničevanja določil Dunajske konvencije in uveljavljanja diplomatske imunitete.
Nuncij je hkrati tudi osebni predstavnik papeža pri krajevni katoliški cerkvi in opravlja notranje cerkvene naloge v skladu z določili cerkvenega prava.
V tej vlogi je na primer vpleten v postopek izbire in imenovanja novih škofov v škofijah na ozemlju države, kjer opravlja diplomatsko službo, posodablja spisek duhovnikov, ki jih škofje občasno predlagajo kot primerne za škofovsko službo, v papeževem imenu pa umešča tudi novoimenovane škofe.
Starejše novice
