Pomgrad spremlja možnosti za močnejši vstop v Ljubljano in osrednjo Slovenijo, saj je po besedah predsednika uprave Iztoka Polaniča 'celoten gradbeni milje' vezan predvsem na prestolnico in območje približno 50 kilometrov okoli nje.
Pomgrad ostaja eno največjih slovenskih gradbenih podjetij s sedežem zunaj prestolnice, a prvi mož družbe Iztok Polanič odkrito pravi, da slovenski gradbeni trg v veliki meri narekujeta Ljubljana in njena širša okolica.
Prav zato v podjetju spremljajo tudi morebitne prevzemne ali povezovalne priložnosti, s katerimi bi lahko okrepili svojo prisotnost v osrednji Sloveniji.
»Celoten ta gradbeni milje je bolj ali manj Ljubljana in 50 kilometrov okoli nje.Vsekakor nam je v interesu, da malo globlje vstopimo tudi v osrednjo Slovenijo, saj ima projektno izvajanje svoje omejitve z razdaljami in transportnimi potmi. Ves čas sondiramo trg, če se bo kje pojavila kakšna priložnost,« je povedal Polanič v pogovoru v oddaji Med nama na televiziji IDEA.
Ljubljana kot poslovno središče gradbeništva
Pomgrad ima sicer v Ljubljani svoje pisarne, kjer opravlja sestanke, vendar sedež podjetja ostaja v Murski Soboti. To po Polaničevih besedah pomeni veliko poti, organizacijskega prilagajanja in dodatne logistike.
»Tedensko naredimo izjemno veliko kilometrov med Ljubljano in Mursko Soboto. V Ljubljani imamo tudi svoje pisarne, kjer opravljamo sestanke. Marsikaj bi bilo bistveno lažje, če bi bil sedež v Ljubljani. Tudi kakšen problem bi se bistveno hitreje rešil, ker so odločevalci tam,« je povedal.
Po letu 2008 niso sledili tveganim podvigom
V pogovoru na televiziji se je Polanič dotaknil tudi gradbene krize po letu 2008, ki je močno preoblikovala slovenski gradbeni sektor. Številni nekdanji gradbeni velikani so po razmahu nepremičninskih projektov in kreditno podprte rasti propadli, Pomgrad pa se je po njegovih besedah odločil za previdnejšo pot.
»Nismo šli v nore gradbene podvige, kot je šla naša konkurenca po letu 2008. Ne smemo pozabiti, da so se takrat gradila stanovanja, skoraj vsak je lahko dobil kredit na banki. Vsi so gradili stanovanja. Posledično se je zgodilo, kar se je zgodilo,« je povedal Polanič.
Odločitev za počasnejšo rast je povezal tudi z očetom Stankom Polaničem in takratnimi sodelavci.
»Odločili so se, da se tega ne gremo in da bomo šli po manjših korakih. Posledično tudi ni bilo tolikšne rasti, kot je bila morda pri kateri naši konkurenci. Ampak ravno zaradi te preudarnosti, dolgoročne vizije in mogoče manjše žlice smo danes tu, njih pa ni,« je poudaril prvi mož Pomgrada.
Slovenija in vprašanje nacionalnih šampionov
Polanič je ob gradbeništvu izpostavil tudi širše vprašanje strateških panog. Po njegovem bi morala Slovenija bolj jasno razmišljati o tem, katera podjetja in panoge so dolgoročno pomembne za državo.
»Želel bi si, da bi bilo več strateškega razmisleka o tem, kaj posamezne panoge pomenijo za posamezno državo, in da bi jih posledično znali tudi ustrezno zaščititi. Noben podjetnik si ne želi dodatnih ugodnosti s strani države. Ampak če to delajo v tujini, in to delajo zelo dobro, če gradijo na tem, da želijo imeti nacionalne šampione, tako kot na primer Hrvaška, zakaj jih ne bi imeli tudi mi?« se je vprašal Polanič.
Ob tem je dodal, da velike poslovne zgodbe običajno ne nastanejo brez podpore širšega okolja.
»Pozabljamo, da vse velike zgodbe, če želiš narediti veliko zgodbo, potrebujejo podporo države oziroma podporo okolja. Drugače po mojem preprosto ne gre,« je dejal prvi mož Pomgrada.
Gradbišča kot nova stalnica avtocest
Ker je Pomgrad močno vpet tudi v infrastrukturne projekte, se je Polanič dotaknil še zastojev in gradbišč na slovenskih avtocestah. Po njegovem ni realno pričakovati, da bo ob rasti prometa in potrebnih obnovah mogoče voziti brez omejitev.
»Mislim, da je nemogoče pričakovati, da gradbišč ne bo. Tu pride toliko bolj do izraza pravilno načrtovanje s strani Darsa kot lastnika avtocest. Morda je v danem trenutku res preveč vsega naenkrat, ampak treba je razumeti, da se v preteklih letih dela, ki so bila potrebna, iz različnih razlogov niso izvajala,« je povedal.
Po njegovih besedah bodo zamujena vlaganja dolgoročno čutili tako vozniki kot gospodarstvo.
»Zdi se mi, da bi v Sloveniji radi imeli vse, ne bi pa ničesar žrtvovali. Ko zamudiš določen vlak v razvoju, pa naj bo to v podjetju ali infrastrukturi, je to bistveno težje nadoknaditi,« je še poudaril Polanič.
