Njegov najboljši rezultat v alpskem smučanju je bil, ko je bil Bojan Križaj drugi. Dvakrat je bil mladinski državni prvak, po poškodbi je začel študirati novinarstvo, kmalu zatem se je honorano zaposlil na Večeru kot novinar v športni redakciji.
Z ženo Violeto sta ustanovila Vivi – Šolo okusov, ki sta ji dodala še Teden restavracij in Izbor okusov.
Kratek, Atraktiven, Jedrnat
Ime za prvi slovenski tabloid »Kaj« je bilo njegova zamisel. Takrat še v bistvu niso vedeli, kako naj bi tabloid izgledal, saj so se vidiki urednika in novinarjev glede tega razlikovali in so tudi na tem področju orali ledino.
Že hitro na začetku je 'padel' v eno zadevo, ker je prejel slabo preverjene informacije od enega novinarskega kolega, zadeva je pristala na sodišču, ampak se je dobro končala. Kot pove Mencinger, ga je to izučilo, da vedno mora še sam temeljito preveriti informacije.
Pionir kulinarične kritike na Slovenskem
O kulinariki je pričel pisati v rubriki 'Mariborski jedilnik', honorarno pa je o kulinariki pisal še za 7D. Kasneje je na Večeru nastala stran 'Rad dobro jem', kjer so bile kulinarične kritike: »S tem se je potem začela odvijati zadeva – to je bila blagovna znamka – to so bile dejansko prve neke take redne, profesionalne kulinarične kritike pri nas,« pojasni Mencinger.
Videl je, da je zadeva postala res priljubljena, veliko ljudi je rado bralo o tem. Kot pojasni Mencinger, pa to zahteva poseben način pisanja: »Tako, kot mora biti jed skuhana, da je tudi privlačna, mora tudi to biti privlačno.«
Kulinarične kritike je na Večeru pisal deset let, potem pa še deset let na Nedelu. 'Sončke' je podedoval od tamkajšnjega prejšnjega kulinaričnega kritika, Tomaža Sršena. Sam je kasneje uvedel še 'srčke' in izdelal pravo metodologijo, po kateri ocenjuje restavracije in na osnovi katere svetuje. Iz tega je kasneje nastal Teden restavracij.
O hrani se učimo celo življenje
Z ženo Violeto imata naročenih ogromno kulinaričnih revij, imata mnogo knjig, ker se je tudi na področju kulinarike potrebno izobraževati. Ogromno kuhata tudi sama.
Iz tega je nastala Šola okusov, spletna stran, na kateri se učimo, kako jesti: »Ljudje enostavno jemo vsak dan. Vsaj enkrat jemo. – Pri hrani je posebej pomembno, da vemo nekaj o tem, da jo spoznamo, če želimo v tem res uživati. Če želimo res, da je nenazadnje tudi zdravo in tako, da se učimo celo življenje.«
Chefi so danes bolj priljubljeni od pevcev in igralcev
Ko je Mencinger delal še za Večer, je obiskal gostilno v Kungoti in takrat je spoznal Grego Denka, ki je bil takrat še mladenič – slišal je namreč, da je to neka gostilna, ko imajo sina, ki kuha neke posebne stvari.
Takrat je zapisal: »Boste videli, chefi bodo nekoč bolj popularni od pevcev, igralcev in estradnikov.« In seveda, to se je zgodilo, danes so chefi res popularni. To je prišlo s televizijo, oddajami in tudi s kulinarično kritiko. Ljudi namreč ne zanima več samo, kaj jejo, temveč tudi kdo jim to skuha.
»Bistvo je v tem, da ne gremo v gostilno samo zato, ker smo lačni, ampak gremo zato, ker smo tudi radovedni. Radoveden moraš biti, potem lahko uživaš šele. Drugače se samo naješ,« pove Mencinger.
Teden restavracij je odlična priložnost za spoznavanje vrhunske kulinarike
Ko je Maribor postal Evropska prestolnica kulture, je po začetnem delu v PR-u prevzel kulinarični projekt. Takrat sta nastala Teden restavracij in SladoLent. Teden restavracij je bil odlično sprejet, kasneje se je razširil po vsej Sloveniji.
Teden restavracij ima neka osnovna pravila, ki se jih ves čas držijo: »Osnovno pravilo je, da morajo biti najmanj trije hodi, plus pozdrav iz kuhinje, cena je postavljena.
In nastopajo lahko samo restavracije in gostilne, ki so dejansko izbrane, ki jih midva izbereva,« pojasni Mencinger.
Tako obiskovalci lahko v Tednu restavracij za ugodno ceno spoznajo vrhunsko kulinariko – kot opaža Mencinger, gostje v desetih dneh, kolikor poteka dogodek, obiščejo več gostiln, si več privoščijo, vzamejo vinsko spremljavo, dodatne jedi.
Gostinci pa Teden restavracij izkoristijo za uvajanje novih jedi na jedilniku – kot prvi test. Je pa Teden restavracij postal tudi neka referenca za gostince.
Kaj je 'nadokus'
'Nadokus' je beseda, ki si jo je izmislil Mencinger, ker je pri nas ni bilo. 'Nadokus' je tisto, kar jed mora imeti tudi takrat, če se spremeni, modernizira.
Kot pojasni, domače jedi imamo radi, ker so nam te skoraj v genih, ker so tako kuhali naši starši, naše babice. In če recimo moderniziramo krvavico, mora le-ta še vedno obdržati 'nadokus'. Pomembno je, da se jedi spomniš, jutri, pojutrišnjem ali pa tudi čez dva meseca. Ko se spomniš jedi, je uspešna.
»Dobro moraš jesti, v tem je poanta, torej se zanimati, izbirati gostilne, zato (z Violeto) pomagava, da lahko gredo po najini sledi, oziroma imajo kje to za pogledati.
Zato tudi učiva kako jesti, ker kot sem že tudi prej rekel, vsak dan vsaj enkrat jemo in takrat je fino, če dobro jemo,« zaključi Mencinger.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora.
Starejše novice
