Učenec sedmega razreda je napad načrtoval mesec dni in izbral svoje žrtve. Za obe pištoli, tako tisto, s katero je najstnik streljal, kot tudi tisto, ki jo je imel v nahrbtniku, je imel oče dovoljenje.
Žrtev vrstniškega nasilja?
Motiv za napad še ni znan.
Storilca po srbski zakonodaji ne bodo mogli kazensko preganjati, ker še ni star 14 let. Njegovega očeta so prijeli in bodo proti njemu uvedli z zakonom predvidene ukrepe.
Po navedbah šole gre za vzornega učenca, ki ni imel nobenih duševnih ali drugih težav, ki bi nakazovale, da bo storil tako grozen zločin. Učenci naj bi po poročanju medijev povedali, da je 13-letni odličnjak izvedel napad, potem ko je dobil negativno oceno pri zgodovini.
Srbski minister za izobraževanje Branko Ružić je zanikal poročanje nekaterih medijev, da naj bi bil strelec žrtev vrstniškega nasilja. Povedal je, da je imel enkrat razklano ustnico in to po dejavnosti izven šole, da pa ni šlo za dogodek, ki bi zahteval dodatne ukrepe.
Ocene in kritike
Po streljanju so se v Srbiji pojavile ocene, da prihaja do promocije nasilja v medijih, kritike so letele tudi na vlado.
Tako je neformalno združenje srednješolcev Tudi mi se sprašujemo izpostavilo, da tragedija »predstavlja poraz družbe in vrhunec zapostavljenosti mladih«.
Mladi že od rojstva živijo v družbi, v kateri prevladuje nasilje, promocijo nekaznovanega nasilja pa lahko spremljamo vsak dan v medijih v udarnih terminih in v javnem prostoru, so zapisali v sporočilu za javnost.
V združenju še poudarjajo, da mladi »živijo nasilje na vseh področjih življenja, tudi v umetnosti, kjer se popularizirajo serije, ki se osredotočajo na kriminal in nasilje«, kot tudi na družbenih omrežjih.
Obsodbe napada so prišle tudi iz političnih strank, organizacij in združenj, v njih pa so navedli, da je tragedija na osnovni šoli Vladislav Ribnikar »posledica tragičnih družbenih okoliščin in generiranja nasilja, ki se že leta promovira v javnem prostoru«.
Med drugim so pozvali k sklicu nujne seje parlamentarnega odbora za izobraževanje v srbski skupščini z eno samo točko in sicer kdo je odgovoren »za niz dogodkov, ki so pripeljali do tragedije«.
Opozicijske stranke so bile ob tem kritične do vlade. Kot so sporočile, je današnja tragedija »pokazala, do česa lahko privede napačna politika srbske vlade, ki degradira položaj učiteljev in dodatno zmanjšuje število šolskih psihologov, povečuje pa število varnostnega osebja«.
Opozorili so tudi na dejstvo, da je »šola postala prizorišče masakra«, kar »kaže, kako moten je izobraževalni sistem v Srbiji in kako degradirana je šola«, medtem ko »vloga in avtoriteta učiteljev in drugih strokovnih šol službe, kot so psihologi in pedagogi, postajajo vse šibkejše.
Skoraj 40 kosov na 100 ljudi
Množična streljanja so v Srbiji relativno redka, saj je tam v veljavi ostra orožarska zakonodaja. Kljub temu je stopnja lastništva orožja v Srbiji med najvišjimi v Evropi.
Na Balkanu po vojnah in nemirih v 90. letih prejšnjega stoletja ostaja velika količina nezakonitega orožja. Po oceni iz leta 2019 je v Srbiji na 100 ljudi 39,1 kosa orožja. Po tej statistiki so pred Srbijo le Združene države Amerike in Črna gora.
V novem tisočletju sta najhujši moriji v Srbiji zagrešila Ljubiša Bogdanović, ki je v vasi Velika Ivanca leta 2013 pobil 14 ljudi, in Nikola Radosavljević, ki je v vasi Jabukovac leta 2007 pobil devet in ranil pet ljudi.
Manj, a vseeno preveč
Šolski strelski napadi v Evropi niso tako pogosti kot v Združenih državah Amerike ali Kanadi, saj zakonodaja po evropskih državah načeloma zahteva dovoljenje za nakup in posedovanje strelnega orožja ter omejuje dostop do določenih vrst orožja.
V Nemčiji so jih od leta 1913 zabeležili osem, v Litvi enega (1925), enega so zabeležili tudi na Švedskem (1961), v Združenem kraljestvu od leta 1967 tri (in nobenega po napadu leta 1996), na Finskem od leta 1989 tri, na Nizozemskem dva (1999 in 2004), enega na Danskem (1994), enega na Madžarskem (2009), dva v Franciji (2012 in 2017), enega v Estoniji (2014), enega v Španiji (2015), v Rusiji od leta 2014 vsaj pet in enega na Poljskem, kjer pa ni bilo smrtnih žrtev (2019).
Skupno je v teh napadih ugasnilo približno 160 življenj.
Poudarek na žrtvah, ne na storilcih
Ugotovitve ameriške neprofitne organizacije Nacionalni center za zdravstvene raziskave kažejo, da več medijske pozornosti po tovrstnih napadih pomeni večjo verjetnost, da bo dogodek nekoga navdihnil, da poprime za orožje in tudi sam na tak način seje smrt.
Raziskava, ki so jo v Združenih državah Amerike opravili leta 2015, je pokazala, da je v 13 dneh po množičnem strelskem napadu večja verjetnost, da se bo zgodil še eden. Raziskava iz leta 2017 pa, da medijsko poročanje poveča tako pogostost kot tudi smrtonosnost prihodnjih streljanj za več kot dva tedna.
Novice se na družabnih omrežjih širijo še hitreje. Tam se tudi rojevajo skupnosti, ki malikujejo strelce in njihova dejanja.
Iz Bosne in Hercegovine prihaja vest, da je tamkajšnji navdušenec nad dejanjem srbskega šolarja že zagrozil, da ga bo prekosil.
Omenjena organizacija poudarja, da bomo priča oponašalcem, dokler se bo medijsko poročanje osredotočalo na napadalce. Raziskave so pokazale, da so bili nekateri tovrstni napadalci med letoma 2010 in 2017 mesec dni po napadih deležni večje medijske pozornosti kot pa smetana bogatih in slavnih, kot je Brad Pitt. V mesecih po napadih pa več kot profesionalni športniki in le malce manj kot filmske in televizijske zvezde. Povezava je tudi med številom žrtev in »količino« medijske pozornosti.
Študije množičnih morilcev, ki temeljijo na dostopni dokumentaciji in intervjujih s strelci, so razkrile, da so številni med njimi imeli narcisoidne osebnosti, ki si želijo slave in pozornosti.
Ameriško psihološko združenje zato priporoča, da množični mediji strelce prikrajšajo za slavo, po kateri hrepenijo, s tem da ne poročajo o njih preveč podrobno, temveč se osredotočijo na žrtve in njihove zgodbe.
Obstajajo celo pobude, ki pozivajo medije, da strelcev sploh ne poimenujejo, saj da bi na ta način bilo manj oponašalcev. Ta strategija se je že izkazala za učinkovito na področju samomorov med najstniki: manj medijske pozornosti je za posledico imelo manj oponašalcev.
A ker ti, ko pride do množičnih streljanj, običajno skušajo preseči svoje idole, brzdanje medijskega poročanja ne bo dovolj, še ugotavlja ameriški Nacionalni center za zdravstvene raziskave. Če kaj, bo treba omejiti dostop do orožja, še posebej avtomatskih različic.
Starejše novice
