Cel svet govori o Neflixovem dokumentarnem filmu The Tinder Swindler in Izraelcu Shimonu Hayutu, ki je preko Tinderja, aplikacije za zmenkarije, spoznaval ženske ter jih s prevaro olajšal za več kot deset milijonov.
Hayut jih je vabil na drage zmenke, da bi pridobil njihovo zaupanje, nato pa jih je z dodelanim načrtom prepričal v to, da mu posodijo denar, ki ga žrtve, nekatere so zanj najemale kredite, nikoli več niso videle.
V zgodbo vpeti celo dve Slovenki?
Kot po neuradnih informacijah poroča Žurnal24, naj bi bile v to zgodbo vpeti celo Slovenki, ki ju je Hayut prav tako 'povlekel za nos'.
Situacije v filmu, ki je sneman po resnični zgodbi, pa so vse bolj pogoste pri nas. Na generalni policijski upravi so za Sobotainfo potrdili, da v Sloveniji trend spletnih goljufij v letu 2022 vse bolj narašča.
V letošnjem letu škode že za skoraj tri milijone evrov
Na policiji vodijo statistiko goljufij, ki so bile izvršene z lažnivim prikazovanjem na internetu, ki so v zadnjih letih v porastu.
V letu 2021 so policisti obravnavali več kot 600 zadev s skupnim oškodovanjem več kot 12 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2020 to pomeni okrog 50 odstotni porast števila kaznivih dejanj ter okrog 150 odstotni porast nastale materialne škode.
Trend rasti spletnih goljufij se nadaljuje tudi v letu 2022, saj so do sedaj prejeli že 85 prijav s skupnim oškodovanjem več kot 2,7 milijonov evrov.
Oškodovanke večinoma starejše ženske
Na vprašanje, katere aplikacije so pri prevarantih najbolj priljubljene, policija odgovarja, da ne vodijo statistike glede na aplikacijo, ki je bila pri spletni goljufiji uporabljena.
»Dejstvo je, da je na družbenih omrežjih veliko lažnih profilov, ki jih uporabljajo spletni goljufi, tudi v zvezi z zmenki, pri čemer gre običajno za modus tako imenovane romantične ali ljubezenske goljufije.«
Za tovrstne goljufije je značilno, da storilci želijo pridobiti oškodovančevo zaupanje, tako da se z njimi preko e-sporočil ali telefona pogovarjajo dalj časa, tudi več mesecev. V nekaterih primerih se oškodovanci oziroma oškodovanke (običajno gre za starejše ženske) dejansko zaljubijo v storilca, ki se jim predstavi s fotografijami postavnih vojakov, zdravnikov, delavcev na naftnih ploščadih in podobno.
Zaradi sramu dejanj ne prijavijo
Ko storilci presodijo, da je zaupanje dovolj visoko, začnejo zaprošati za denar ter nakazila na tuje transakcijske račune, pod pretvezo nakupa letalskih kart za prihod v Slovenijo, plačilo davka za paket večje vrednosti, ki naj bi ga poslali na naslov oškodovanke in podobno.
Pri tovrstnih prevarah se velikokrat zgodi, da oškodovanke zaradi sramu zadev ne prijavljajo policiji.
V letu 2021 so policisti obravnavali 40 romantičnih goljufij s skupnim oškodovanjem okrog 540.000 evrov, kar pomeni v povprečju okrog 13.000 evrov na posamezno zadevo, pri čemer so nekatera posamezna oškodovanja tudi v višini več deset tisoč evrov.
Med spletnimi goljufijami v 2021 so najbolj izstopale:
Med spletnimi goljufijami so po podatkih policistov v lanskem letu izstopale naslednje:
- Investicijska vlaganja (170 zadev, škoda 6,7 milijona evrov)
- BEC (Business Email Compromise) goljufije oziroma vdori v poslovno elektronsko pošto (cca. 40 zadev, škoda 2,3 milijona evrov)
- Nikoli dostavljen artikel (190 zadev, škoda 800.000 evrov)
- Romantične prevare ( 40 zadev, škoda 540.000 evrov)
- Nigerijske prevare (15 zadev, škoda 440.000 evrov)
- Pridobitev kredita (37 zadev, škoda 140.000 evrov)
- Microsoft goljufije (16 zadev, škoda 95.000 evrov)
Policija svetuje
Policija v takšnih primerih svetuje, da:
- slepo ne zaupate neznancem na spletu,
- jim ne posredujete osebnih ali bančnih podatkov,
- jim ne nakazujte denarja oziroma pred kakšnim koli nakazilom predhodno na spletu preverite prejemnika in se o zadevi pozanimajte pri znancih ali strokovnjakih (SICERT, policija, banka),
- v kolikor ugotovite, da ste oškodovani, pa zadevo v čim krajšem času prijavite policiji ter svoji banki.
Ko namesto ljubezni na spletu najdeš goljufa …
Na SI-CERT (Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost) vsako leto beležijo visoko število ljubezenskih prevar, ki se za žrtve končajo z visoko finančno škodo in globokim razočaranjem.
»Vse več ljudi ljubezen išče na spletu. Že zadnjih nekaj let je opazen trend naraščanja uporabnikov različnih spletnih aplikacij za zmenke, ki pa so tekom pandemije postale le še bolj priljubljene,« pravijo.
Po nekaterih podatkih se je kar 90 odstotkov novonastalih parov spoznalo na spletu.
Iskanje partnerja na spletu torej ni nič neobičajnega, vendar pa takšen način spoznavanja prinaša tudi številne varnostne izzive.
»Na osamljene ženske med drugim prežijo spletni goljufi, ki jih poskušajo z laskavimi besedami zvabiti v tako imenovano ljubezensko prevaro,« dodajajo.
Kar 20 odstotkov Slovencev išče ljubezen na spletu
Spletne aplikacije za zmenke niso nobena novost. Kar 20 odstotkov Slovencev išče ljubezen na spletu, pravijo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost.
V Sloveniji je že več kot 20 let na voljo spletni portal ona-on.com, v zadnjem desetletju pa se je pojavilo tudi več mednarodnih aplikacij, ki povezujejo ljudi s celega sveta.
Spoznavanje na spletu prinaša s seboj številne prednosti, kar se je pokazalo predvsem v času epidemije, ko so bila fizična druženja okrnjena.
V procesu iskanja partnerja okoli 80 odstotkov samskih svojo mrežo vrže tudi na spletu, kjer je možnosti veliko več.
»Vendar pa vse do osebnega stika nikoli zares ne vemo, kdo se resnično skriva na drugi strani privlačnih fotografij in opisa. V najboljšem primeru gre za zafrkancijo, ki nima hujših posledic – v najslabšem se lahko zapletete s spletnim goljufom, ki vas okrade za več tisoč evrov.«
Prvo prijavo ljubezenske prevare prejeli leta 2013
Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost so prvo prijavo ljubezenske prevare prejeli leta 2013. Vse do leta 2017 je bilo takšnih primerov v Sloveniji le peščica, od 2018 dalje pa je opazen trend naraščanja tudi na tem področju.
Zadnja tri leta na nacionalnem centru beležijo med 50 in 60 prijav ljubezenskih prevar letno, pri čemer pa poudarjajo, da je realna številka verjetno višja.
Mnogo žrtev namreč zaradi občutka sramu svoje zgodbe ne želi razkriti.
Čeprav gre za relativno preprosto spletno prevaro, se finančna oškodovanja pri ljubezenski prevari pogosto merijo v več tisoč, včasih tudi več deset tisoč evrih. V letu 2021 je najvišje zabeleženo oškodovanje znašalo kar 110.000 evrov.
Marinci in zdravniki s tragičnimi zgodbami
Goljufi svoje žrtve iščejo na aplikacijah za zmenke ali družbenih omrežjih kjer jim pošiljajo prošnje za prijateljstvo.
Predstavijo se kot vojak iz Združenih držav Amerike na mirovni misiji v Afriki ali na Bližnjem Vzhodu, delavec na naftni ploščadi, zdravnik v Siriji, v vsakem primeru pa so vedno ločeni ali ovdoveli z majhnim otrokom.
Z žrtvijo, običajno osamljeno žensko srednjih let, delijo fotografije in svojo (običajno tragično) življenjsko zgodbo, s kateri želijo vzpostaviti čim bolj intimen odnos, razlagajo na nacionalnem centru.
Ko goljufi po več tednih ali mesecih dopisovanja začutijo, da je čustvena vez z žrtvijo vzpostavljena, se nanjo obrnejo s prošnjo za denar.
Izgovori so različni; denar potrebujejo za zdravljenje otroka, pot domov ali letalsko karto, da bi prišli na obisk. V drugih primerih želijo na žrtvin naslov poslati paket ali kovček z večjo količino denarja, zlata ali druge predmete visoke vrednosti, za katere mora žrtev plačati določene dajatve »carini« ali »dostavni službi«.
Če žrtve ugodijo njihovi prošnji, se zgodba tu ne konča. Goljufi zahtevajo vedno več denarja, hkrati pa z žrtvijo vzpostavljajo še močnejšo čustveno vez, zaradi katere se jim le-te zelo težko zoperstavijo.
Zgodi se lahko vsakemu
Zmotno je prepričanje, da takšnim goljufijam nasedejo samo starejše in neizobražene uporabnice, še dodajajo. Med žrtvami, ki so prijavile goljufijo, najdemo ženske najrazličnejših profilov izobrazbe in starosti, ki pa jim je skupen občutek osamljenosti.
In čeprav so v večini primerov žrtve ljubezenskih prevar ženske, se med njimi najdejo tudi moški, ki na različnih portali spoznavajo mlade, privlačne Rusinje.
Starejše novice
