Na tiskovni konferenci so predstavili bogato izobraževalno in raziskovalno dejavnost minulega leta ter nove projekte za ohranjanje biodiverzitete.
Botanični vrt je bil ustanovljen 11. julija 1810 na podlagi Marmontove odredbe v Ilirskih provincah. Že od same ustanovitve je veljal za sodoben univerzitetni vrt, v katerem so gojili tudi izjemno redke rastlinske vrste, ki rastejo le na posameznih rastiščih v Sloveniji. Nekatere od njih, kot so Hladnikov volčič, jarica z Nanosa, kranjski in ilirski jeglič ter Hladnikova murka, so v vrtu prisotne še danes.
Direktor Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon je nedavno na razliko v učinkovitosti med preteklostjo in sedanjostjo.
»Takrat so bili ekspresni. V današnjem času pa me v 35 letih samostojne Slovenije, kot veteran vojne za Slovenijo, skoraj sram, da lahko povem, da nismo uspeli zagotoviti širitve vrta na novo lokacijo,« je dejal Bavcon.
Močno izobraževanje in novosti
V Botaničnem vrtu izobraževalni programi potekajo že 40 let in so prilagojeni različnim starostnim skupinam. Novost (v sklopu izobraževalnega programa) tega leta je virtualni 360-stopinjski sprehod po vrtu, ki so ga pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko.
V njem so med drugim predstavljene semenska banka, tropski rastlinjak in zunanji del vrta.
V preteklem šolskem letu so izvedli vodene programe za približno 8000 udeležencev v okviru 400 šolskih skupin. Skupno število obiskovalcev vrta je doseglo približno 150.000.
Razvojna usmerjenost z močnim mednarodnim odmevom
Botanični vrt se že od ustanovitve odlikuje po izraziti razvojni naravnanosti. To dokazujejo številni mednarodni projekti, v katere je vpleten, ter sodobni pristopi pri ohranjanju biodiverzitete in izobraževanju. Med pomembnejšimi dosežki zadnjega obdobja sta projekta Seed Conservation in the Dinaric Alps in LIFE SeedForce, v okviru katerih so nabrali semena 154 rastlinskih vrst, od tega 17 z rdečega seznama ogroženih vrst.
Letos pa so začeli nov velik mednarodni projekt POLLIN ALPS v vrednosti 2,9 milijona evrov, ki povezuje 11 partnerjev iz več evropskih držav in se osredotoča na ohranjanje habitatov za divje opraševalce.
»Vrt je prostor, kjer radi obeležujemo pomembne dogodke in smo aktivni na mednarodnem področju. To tradicijo nadaljujemo z vse večjo intenzivnostjo,« je še dodal Bavcon. Ob 216. obletnici so v Botaničnem vrtu izrazili željo, da bi bil vrt tudi znotraj matične ustanove prepoznan in ovrednoten tako, kot je cenjen v mednarodnem prostoru. Želijo si, da bi jim bilo vrnjeno tisto, kar so jim v preteklih letih odvzeli, ter da bi se ljudje zavedali pomena takšnih vrtov - ne le z biološkega in znanstvenega vidika, ampak tudi s psihološkega.
S slednjimi željami in z bogatimi dosežki za seboj v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani z optimizmom stopajo naproti svojemu rojstnemu dnevu.
