Mestni svet bo odločal, ali bo Mestna hranilnica dobila status kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 2. februarja bodo mestni svetniki obravnavali osnutek odloka, ki bi Mestno hranilnico v središču Ljubljane razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Predlog je pripravila mestna uprava Mestne občine Ljubljane, oddelek za kulturo, poročevalki pa bosta Mateja Demšič in Katja Košuta.
Če bo odlok sprejet, bo stavba dobila poseben varstveni status, ki bo dolgoročno določal, kaj se z njo sme in česa ne.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika za kulturni spomenik lokalnega pomena
V obrazložitvi odloka mestna uprava poudarja, da je bila Mestna hranilnica ljubljanska prva slovenska bančna ustanova, katere ustanovitev je kljub ostrim nasprotovanjem nemških svetnikov podprl takratni mestni svetnik in poznejši župan Ivan Hribar.
Hranilnica je pomenila resen izziv nemški Kranjski hranilnici in postala pomemben finančni steber slovenskega gospodarskega razvoja.
S spodbujanjem varčevanja in financiranjem projektov je močno vplivala na rast mesta ter se ob podpori slovenskih političnih elit uveljavila kot osrednja slovenska finančna ustanova.
Pomembna pa ni le zgodovinsko, temveč tudi arhitekturno.
Gre za eno ključnih stavb potresne obnove Ljubljane, ki se izrazito odpira v ulični prostor in z najemniškimi stanovanji v nadstropjih združuje javno in tržno funkcijo.
Varovanje do zadnjega detajla
Predlagani odlok zelo natančno določa, kaj vse je na stavbi varovano – od vedut in urbanistične zasnove do oken, balkonov, napisov, mozaikov in trezorskih omar. Zaščita se ne ustavi pri fasadi, temveč sega globoko v notranjost objekta.
Varovani so reprezentančni prostori, pasaža, stopnišča, štukature, stropne poslikave ter notranja oprema. Takšen obseg varovanja pomeni, da bodo prihodnji posegi izjemno omejeni in pod strogim nadzorom stroke.
Stroga pravila, malo manevrskega prostora
Razglasitev prinaša zelo restriktiven varstveni režim. Odlok prepoveduje arhitekturne predelave, omejuje postavljanje reklam in infrastrukture ter zahteva redno strokovno vzdrževanje. Nove namembnosti bodo dovoljene le, če ne bodo negativno vplivale na spomenik.
Za vsak poseg bo treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje zavoda, kar v praksi pomeni daljše postopke in manj svobode pri upravljanju objekta.
Javnost – a pod strogimi pogoji
Lastniki in upravljavci bodo morali omogočiti tudi brezplačno dostopnost stavbe javnosti, vendar le v obsegu, ki ne bo ogrožal varovanih sestavin. Odlok sicer poudarja, da dostop ne sme pretirano posegati v pravice lastnikov, a konkretni način bo predmet nadaljnjih dogovorov.
Nadzor nad izvajanjem odloka bo opravljal kulturnovarstveni inšpektorat, status kulturnega spomenika pa bo zaznamovan tudi v zemljiški knjigi.
V stavbi je danes NLB Muza
Zavod NLB MUZA skrbi za zbirki kulturne dediščine banke, ju dopolnjuje z nadaljnjimi odkupi del in ju predstavlja širši javnosti.
Upravlja Muzej bančništva Slovenije in galerijo na Čopovi 3 v Ljubljani, kjer je predstavljena zbirka bančnih in z banko povezanih predmetov, upravlja pa tudi umetnostno galerijo, kjer bo predstavljena Umetniška zbirka slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.
