FOTO: V Tivoliju razstava edinega slovenskega fotografa za Redbull

Samoglavih 20 je naslov razstave, ki si jo je mogoče do 6. junija ogledati na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju.

Tvori jo 88 fotografij fotografa Sama Vidica, Blejčan pa je z njo ovekovečil 20 let sodelovanja z Redbullom.

Ima razstava rdečo nit? Vidic pove, da te ni, ampak da je »vsega po malo«.

Kako ste jih izbirali? »Izbral sem, kar je meni všeč. 70 sem jih zelo hitro izbral, potem pa se je malo zataknilo vse skupaj. Potreboval sem dan ali dva, da sem premlel, nekaj sem jih zamenjal, na nekatere sem pozabil, a na koncu lahko rečem, da sem zadovoljen z izborom,« pove Vidic.

Z več tisoč fotografijami ustrelimo kozla – selekcijo je delal med nekaj sto. Arhiva mu ni bilo treba prečesavati; pojasni, da je približno vedel, katere bi prišle v poštev.

Vidic je eden od Redbullovih fotografov in edini Redbullov fotograf iz Slovenije. Fotografirati je začel pri 17 letih, za Redbull torej že 20 let. Kot pove, je »gor poslal en mail«, saj je imel dober občutek, da tega, kar bi on želel delati, pri nas ne bo mogel. Ostalo je, kot pravijo, zgodovina.

Sprva je pokrival območje ranjke Jugoslavije, po dodatnem izobraževanju pa se je njegov rajon razširil na cel svet. Na leto več kot 200 dni preživi v tujini; tam tudi nastane 90 odstotkov njegovih fotografij.

Vidic je športni fotograf; rad ga fotografira po svoje, kar med drugim pomeni, »da imam rad malo kontrole, kdaj se kaj dogaja, če se le da«.

Njegove fotografije so bile objavljene v nekaterih od najbolj prestižnih svetovnih tiskovin: Outside, L'Equipe, ESPN … Je tudi dobitnik številnih nagrad, med drugim večkratni dobitnik nagrade Slovenian Press Photo. 

A če se vrnemo v Tivoli. Razstava ima tudi dobrodelno noto – za razstavljene fotografije se je mogoče potegovati na spletni dobrodelni dražbi, tudi s QR kodo, ki je pod njimi na razstavi.

Celoten izkupiček od prodaje bo šel fundaciji Wings For Life, ki podpira najbolj obetavne raziskave poškodb hrbtenjače in katere cilj je najti zdravilo za njene trajne poškodbe.

Z omenjeno fundacijo je v preteklosti že sodeloval, prav tako s športniki s posebnimi potrebami. »Zelo malo medijske pozornosti dobijo. Bili so veseli, zadovoljni, pripravljeni, tako da mi je bilo super delati z njimi.«