V Dobrunjah je začel delovati nov moški zapor, ki velja za eno največjih pravosodnih investicij v Sloveniji, a že sproža burne odzive glede 'preveč udobnih pogojev'.
V Ljubljani v Dobrunjah so včeraj uradno odprli nov moški zapor, ki lahko sprejme 388 zaprtih oseb in predstavlja eno največjih investicij v slovenskem pravosodnem sistemu v zadnjih desetletjih.
Gre za sodoben kompleks, ki je zrasel na skoraj 26.000 kvadratnih metrih površin, njegova vrednost pa skupaj z davkom na dodano vrednost znaša približno 86,5 milijona evrov.
Na otvoritvi so sodelovali številni predstavniki pravosodja, med njimi tudi ministrica za pravosodje v odhajanju Andreja Kokalj, ki je poudarila, da projekt presega zgolj gradnjo nove stavbe.
»Danes ne odpiramo le novega objekta, ampak zapiramo tudi eno dolgo obdobje odlašanja in pomanjkanja vlaganj ter odpiramo novo poglavje razvoja zaporskega sistema,« je dejala.
Konec obdobja dotrajanih zaporov
Novi zapor v Dobrunjah je neposreden odgovor na dolgoletne težave ljubljanskega zapora na Povšetovi ulici, ki je bil že več let prepoznan kot prostorsko neustrezen in zastarel.
Po besedah ministrice razmere v starem objektu niso več ustrezale sodobnim standardom.
»Ob pogledu na novi zapor marsikdo najprej opazi sodobnost, urejenost in svetlobo. To, kar vidimo, ni razkošje, temveč standard pravne države – standard, ki pomeni varnost, preglednost in pogoje za zakonito in učinkovito izvrševanje kazni,« je poudarila glede kritik o rakošnem zaporu, ki se širijo v javnosti.
V spodnjem videu je prikazana zunanjost in notranjost novega moškega zapora.
Stroka: cilj je več reda in več varnosti
Direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše je ob odprtju izpostavil, da gre za pomemben korak k bolj urejenemu in varnemu sistemu.
»Zapor ni samo stavba. Je prostor, kjer se vsak dan srečujejo različne zgodbe in izzivi, zato so pogoji, v katerih delamo, ključni za učinkovito izvajanje kazenskih sankcij,« je dejal.
Po njegovih besedah novi objekt prinaša bolj pregledno delo, lažje postopke in večjo varnost tako za zaposlene kot za zaprte osebe.
»Ta objekt pomeni bolj pregledno delo, lažje izvajanje postopkov in večjo varnost za vse,« je dodal.
Resocializacija kot ključni del sistema
Novi zapor ni zasnovan zgolj kot prostor prestajanja kazni, temveč tudi kot okolje za resocializacijo.
Vključuje prostore za delo, izobraževanje in terapevtske programe, kar naj bi zaprtim osebam omogočilo lažji povratek v družbo.
Strokovnjaki poudarjajo, da je prav to eden ključnih ciljev sodobnih zaporskih sistemov, saj naj bi dolgoročno prispeval k večji varnosti družbe.
Ministrica je ob tem izpostavila tudi širši pomen projekta.
»Zapor ni prostor, ki bi ga gradili zato, ker bi želeli biti do nekoga prijazni. Gradimo ga zato, ker želimo biti kot država varni, odgovorni in učinkoviti,« je dejala.
Nujna modernizacija ali preveč udobja?
Kljub uradnim pojasnilom se je že pred odprtjem v delu javnosti pojavila kritika, da naj bi novi zapor ponujal 'preveč udobne pogoje' za zapornike.
Ta očitek odpira staro razpravo o tem, kaj zapor pravzaprav je: prostor kaznovanja ali institucija, ki mora zagotavljati minimalne standarde človekovega dostojanstva in hkrati skrbeti za varnost družbe.
Na eni strani tako stoji strokovni pogled, ki poudarja varnost, red in zmanjševanje ponovitvene kriminalitete, na drugi pa občutek dela javnosti, da mora kazen biti tudi dovolj 'težka', da ohranja svojo težo.
Kaj prinaša nova realnost?
Z odprtjem zapora v Dobrunjah se Slovenija po skoraj dveh desetletjih brez večjih novogradenj na tem področju premika v smer sodobnejše infrastrukture.
Vprašanje, ki ostaja odprto, pa ni tehnične narave, temveč družbeno: ali je sodoben zapor znak napredka pravne države ali prevelike 'humanizacije' kaznovanja.
Ena stvar je jasna – z novim zaporom se je razprava o tem, kako stroga ali humana naj bo kazen v sodobni družbi, šele začela zares stopnjevati.
