Izbruh skrivnostnega virusa na križarki, kaj morate vedeti o hantavirusu?
Na ladji za križarjenje MV Hondius, ki je od nedelje zaradi izbruha hantavirusa zasidrana pred Zelenortskimi otoki, danes niso odkrili nobenih novih primerov okužbe, je sporočil nizozemski upravitelj ladje Oceanwide Expeditions.
Spomnimo, med sedmimi primeri okužb (dva laboratorijsko potrjena in pet domnevnih primerov) so trije umrli.
Še veliko nejasnosti
Medtem naj bi tri domnevno okužene na krovu v kratkem evakuirali prek Zelenortskih otokov, je za AFP danes dejala predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije Ann Lindstrand.
Po njenih navedbah bo rešilec trojico iz pristanišča v prestolnici Praia odpeljal na bližnje letališče, od koder jih bodo evakuirali z letalom.
Ko bodo dva bolnika s simptomi okužbe s hantavirusom in njun tesen stik brez simptomov uspešno evakuirali, bo MV Hondius lahko nadaljeval svojo pot bodisi na španske Kanarske otoke bodisi na Nizozemsko. Čeprav se razmere iz ure v uro spreminjajo, predstavnica predvideva, da bi ladja lahko odplula naprej sredi noči.
Svetovna zdravstvena organizacija je sicer danes sporočila, da se je hantavirus na ladji morda širil s človeka na človeka. Zaradi okužb so na ladji, ki je bila na poti iz Argentine na Zelenortske otoke, umrli trije ljudje. Potniki za zdaj ostajajo na ladji, saj jim oblasti Zelenortskih otokov ne dovolijo izkrcanja.
Bodo križarko sprejeli v Španiji?
Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi Španija sicer sprejela križarko, ki torej se nahaja ob obali Zelenortskih otokov. V Madridu pa dokončne odločitve še niso sprejeli.
»Na podlagi epidemioloških podatkov, zbranih na ladji med njenim postankom na Zelenortskih otokih, bo odločeno, katero pristanišče je najprimernejše. Do takrat ministrstvo za zdravje ne bo sprejelo nobene odločitve, kot smo obvestili Svetovno zdravstveno organizacijo,« je ministrstvo zapisalo na omrežju X.
Kaj je hantavirus?
Hantavirus je skupina virusov, ki jih prenašajo predvsem glodavci. Pri nas se bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi, pogosto imenuje mišja mrzlica oziroma hemoragična mrzlica z renalnim sindromom. V Sloveniji jo povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava.
Okužba se najpogosteje zgodi, ko človek vdihne prah z okuženimi izločki glodavcev: urinom, iztrebki ali slino. Tveganje je večje pri čiščenju kleti, lop, skladišč, drv, zapuščenih prostorov ali pri delu v naravi, kjer so sledi miši ali drugih glodavcev.
Znaki se običajno pojavijo po dveh do štirih tednih, lahko pa tudi od nekaj dni do dveh mesecev. Tipični začetni simptomi so visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, bolečine v križu/ledvenem predelu in trebuhu, lahko tudi pordele oči, rdeč obraz in motnje vida. Pri težjih potekih lahko pride do padca krvnega tlaka, krvavitev in okvare ali odpovedi ledvic.
V Evropi se hantavirusi praviloma ne prenašajo s človeka na človeka; Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni navaja, da je tak prenos doslej dokazan za virus Andes v nekaterih delih Južne Amerike.
Specifičnega zdravila ali cepiva za uporabo v Evropi praviloma ni; zdravljenje je predvsem podporno: zniževanje vročine, nadomeščanje tekočin in po potrebi dializa.
