Evropska poslanca Matjaž Nemec in Matej Tonin sta danes predstavila ključne aktivnosti evropskega parlamenta pred avgustovskim premorom.
V razpravi sta poudarila nekatera pomembna politična vprašanja oziroma razprave in glasovanja, ki bodo na dnevnem redu še pred parlamentarnimi počitnicami.
Močna Evropa v spreminjajočem se svetu
Povedala sta, da je s 1. julijem Danska prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, in sicer s sloganom Močna Evropa v spreminjajočem se svetu.
Prednostne naloge danskega predsedovanja vključujejo krepitev evropske varnosti, tesno sodelovanje z Natom, podporo Ukrajini ter zeleni prehod kot odgovor na podnebne spremembe.
Poseben poudarek Danska namenja tudi konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva.
Matjaž Nemec je poudaril, da je Danska na seznam prioritet postavila tudi širitev Evropske unije, zlasti na Zahodni Balkan.
»Širitev na tem območju, vključno s priključitvijo Severne Makedonije, je za Evropo pomembna tudi z geostrateškega vidika,« je dejal. Ob tem je opozoril na še vedno zelo zaostrene odnose med Bolgarijo in Severno Makedonijo, kar po besedah Mateja Tonina »ostaja pomembna ovira na poti do članstva.«
Julij bo po besedah obeh poslancev ključen tudi zato, ker se v tem času znotraj parlamenta redefinirajo nekateri položaji in odnosi, predvsem v kontekstu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.
Nemec je napovedal, da bo naslednji teden napeto predvsem zaradi glasovanja o nezaupnici Evropski komisiji, ki ga je sprožil romunski poslanec Gheorghe Piperea iz skrajno desne politične skupine ECR.
Razprava bo v ponedeljek, glasovanje pa v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.
»Vse več je kršitev dogovorov, zbliževanja med zmerno in skrajno desnico, veča se nezadovoljstvo s pristopom Ursule von der Leyen k vodenju komisije. Ta komisija ne prinaša več dobrih rezultatov, zlasti na področju vladavine prava in človekovih pravic,« je dejal Nemec.
Če bi predlog uspel - sam ga bo podprl, je dejal -, bi morala odstopiti celotna komisija, a Nemec ocenjuje, da je takšen razplet malo verjeten.
»A verjamem, da bo to zadnja nezaupnica, ki jo bo ta komisija še prestala,« je dodal.
Evropski poslanci pa bodo v prihodnjem tednu obravnavali še več pomembnih tem.
V torek bodo razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu in ocenili, kako lahko Evropska unija prispeva k ponovni vzpostavitvi miru.
Na dnevnem redu bo tudi razprava o prihodnjem dolgoročnem proračunu Evropske unije po letu 2027.
Prav tako se obeta glasovanje o predlogu resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.
Konec junija je odbor za peticije evropskega parlamenta že sprejel resolucijo, ki poziva k nadaljnjim preiskavam grobišč, pregledu arhivov Udbe in Kosa ter dostojnemu pokopu žrtev.
Resolucija obžaluje ukinitev dneva spomina leta 2023 in poudarja, da brez resničnega spomina ni sprave. Vse zločine totalitarnih režimov je treba obravnavati enako resno, brez politične instrumentalizacije.
O resoluciji bo evropski parlament glasoval prihodnji teden.
Tonin je poudaril, da resolucija govori o tem, da je bila ukinitev dneva spomina napaka.
Po njegovih besedah spodbuja državo, da nadaljuje raziskovanje teh zločinov in zagotovi dostojen pokop žrtev.
»To podpiram, zato bom na glasovanju glasoval za,« je izpostavil evropski poslanec.
Opozoril je tudi na prihajajočo razpravo v evropskem parlamentu o pripravljenosti Evropske unije na sezono požarov, kar je po njegovih besedah pomembna tema tudi za Slovenijo.
Spomnil je, da so poslanci že opravili več sestankov, kjer so poudarili potrebo po hitrejši pripravi Evropske unije na naravne nesreče – tako v tehničnem kot moralnem smislu.
»Razprava je prispevek k večjemu zavedanju, da je treba okrepiti tehnične zmogljivosti, izboljšati evropski civilni mehanizem za medsebojno pomoč, pospešiti uporabo tehnike med državami članicami in dati vso podporo prostovoljcem,« je dejal Tonin.
Spomnil je tudi na nedavni primer iz Grčije, kjer so bili gasilci obsojeni zaradi požarov v naravi, saj naj svoje naloge ne bi opravili ustrezno.
Po njegovih besedah gre za nevaren precedens:
»Če bomo enkrat začeli obsojati prostovoljne gasilce, ker so pri svojem delu storili napako, potem bomo lahko na neki točki ostali sami. Gasilci na sodišču nimajo kaj iskati! Vsak lahko stori napako,« je dejal.
Po njegovem mnenju bi razprava morala spodbuditi Evropsko komisijo, da pripravi načrte za dodatno krepitev tehnične opremljenosti Evropske unije na področju civilne zaščite – od letal za gašenje do druge opreme, ki je potrebna pri naravnih nesrečah.
Hkrati naj razprava pomeni tudi podporo prostovoljcem, ki pomagajo v kriznih razmerah po vsej Evropi.
Starejše novice
