Križevi pri Ljutomeru so kraj, kjer se prepletajo zgodovina, tradicija in prihodnost. Kako so dobili ime in po čem so znani?
Križevci pri Ljutomeru so občinsko središče v osrednjem delu Murskega polja. Ležijo na stičišču cest proti Gornji Radgoni, Ljutomeru in Murski Soboti. Kraj ima dolgo in bogato zgodovino.
V urbarjih iz let 1265 do 1267 so Križevci zapisani kot naselje z 12 kmetijami in romarsko cerkvijo. Že takrat je bil kraj pomembno versko in lokalno središče.
Čeprav se ceste v Križevcih križajo, ime kraja ne izhaja iz križpotja. Povezano je s cerkvijo in versko dediščino, ki so jo zaznamovali redovniki in številni križi ob poteh.
»V uradnih dokumentih je zapisano, da je to Sveti Križ na Murskem polju. Tako se je ime uporabljalo tudi v nemščini,« je pojasnil župnik Štefan Vinkovič.
V Križevcih pokopan Matija Slavič
Vinkovič je povedal, da so območje poselili benediktinci iz Šentpavla v današnji Avstriji. Njihov vpliv je zaznamoval tako kraj kot cerkveno življenje.
Križevci so tudi kraj, kjer je pokopan teolog, pedagog in prevajalec Matija Slavič. Njegovo delo ima pomembno mesto v slovenski kulturni zgodovini.
»Bil je prvi Slovenec, ki je Sveto pismo prevajal neposredno iz izvirnih jezikov v slovenščino,« je povedal Vinkovič.
Cerkev ostaja središče kraja
Neogotski zvonik križevske cerkve je viden že od daleč. Cerkev še danes stoji v središču kraja in ostaja prostor srečevanj. Ob tem se kraj odpira tudi turizmu in razvedrilnim vsebinam. Med njimi izstopa ekološki hostel.
»Danes ima možnost prenočitve za okoli 100 ljudi. Trenutno deluje predvsem v poletnih mesecih,« je povedal domačin Martin Koroša.
Deževalo 11 mesecev v enem letu
Križevce so v preteklosti pestile številne naravne nadloge. O tem pričajo tudi zgodovinski zapisi.
»V enem letu je 11 mesecev deževalo. Vse je zgnilo in ljudje so komaj preživeli,« je povedal župnik.
Kraj konj in kasaške tradicije
Poleg cerkvene dediščine so Križevci znani po konjih. V največjem krožišču stoji skulptura konja, delo lokalnega umetnika. »Konj je zaščitni znak naše občine. Imamo ga tudi v grbu,« je povedal Koroša.
Križevci imajo dolgoletno tradicijo konjereje in kasaštva, v kraju deluje tudi hipodrom.
»Prve kasaške dirke so tukaj potekale že pred več kot 150 leti,« je pojasnil Dušan Zorko, gostinec in kasač.
Kot je dodal, je bila tradicija prisotna tudi v njegovi družini. Kasaštvo je zaznamovalo tudi njegovo zasebno življenje.
Turizem kot priložnost za prihodnost
V zadnjih desetletjih se Križevci prilagajajo sodobnim spremembam. Občina vse bolj stavi na turizem.
»Imamo športni center, gramoznico, Gajševsko jezero za ribolov in surfanje,« je povedal Martin Koroša.
Kraj po njegovih besedah ostaja tudi prostor mirnega bivanja in povezanosti.
Križevci tako združujejo bogato zgodovino, prepoznavno konjeniško tradicijo in vse bolj raznoliko turistično ponudbo.
