Po Ljubljani se gradijo nova mestna stanovanja. Veste, od kod ime Rakova Jelša?
Na območju Rakove jelše III bodo zrasli štirje stanovanjski bloki s skupno 53 stanovanji, poleg tega bodo prostore dobili tudi člani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, kar kaže na vključujočo usmeritev projekta.
Natečaj je pripravila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, prejeli so 12 arhitekturnih predlogov.
Komisija je v obrazložitvi izpostavila, da zmagovalni elaborat »najbolj dosledno in kompleksno sledi namenu natečaja – to je zagotavljanju kulturno in oblikovno ustreznega vključevanja novega sosedstva v širši urbani prostor ter gradnji kvalitetnih stanovanj v dobrem bivalnem okolju, v racionalnih cenovnih okvirih.«
Stanovanja za prihodnost
Rakova jelša III je del širšega gradbenega vala, v katerem Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana trenutno gradi 294 stanovanj na različnih lokacijah po mestu:
Zelena jama – Zvezna: 87 stanovanj
Litijska – Pesarska: 97 stanovanj
Rakova jelša I: 99 stanovanj
Črnuški bajer: 11 oskrbovanih stanovanj
590 prijavljenih, 75 izbranih
Naslednji javni razpis za dodelitev stanovanj bo objavljen septembra letos, prihodnje leto sledi še razpis za mlade.
V okviru zadnjega razpisa za mlade (21. maja 2025) je bilo izbranih 75 upravičencev od 590 prijavljenih.
Družbeni kontekst: edinstvena identiteta Rakove jelše
Rakova jelša je posebna soseska.
Njeno ime naj bi izhajalo iz botaničnega pojava: gostota jelš naj bi bila tako visoka, da povzroča »rakotvorno« zemljo, zaradi česar se je v preteklosti uporabljal izraz »Rakasta jelša«, ki se je sčasoma spremenil v današnje ime.
Soseska je tudi edina v Ljubljani z večinsko neslovenskim prebivalstvom, saj se je razvila z intenzivnim priseljevanjem iz nekdanje Jugoslavije v 70. letih.
Gre za pomembno urbano območje z vidika socialne integracije in kulturne raznolikosti, kar vpliva tudi na načrtovanje novih sosesk.
Rakova jelša III je več kot nova stanovanjska soseska – je del širšega premisleka o vključevanju, trajnostnem načrtovanju in arhitekturni kulturi, ki spoštuje tako urbano okolje kot njegovo prebivalstvo.
Razstava natečajnih rešitev na Novem trgu ponudila vpogled v prihodnost bivanja v Ljubljani – dostopno, vključujoče in oblikovno premišljeno.
