Stanovalci opozarjajo na skrajno zanemarjeno stanovanje v bloku in sprašujejo, ali lahko ukrepajo proti sosedu.
V eni izmed ljubljanskih stolpnic se že dalj časa soočajo z neznosnim smradom, ki prihaja iz enega od stanovanj. Sprva so sosedje mislili, da gre za občasno neprijetnost, a kmalu je postalo jasno, da je stanje bistveno hujše – in potencialno nevarno za zdravje vseh v bloku.
»Vsakič, ko smo šli mimo teh vrat, je smrdelo tako močno, da tega sploh ne znam opisati. Najprej smo se celo hecali, da nekdo notri gnije,« pripoveduje Ljubljančan, ki je pogosto obiskoval prijatelja v isti stavbi.
»Ko so se vrata odprla, je bil šok«
Prelomni trenutek se je zgodil, ko so stanovalci na hodniku srečali dostavljavca hrane. Ta je naročilo prinesel prav v omenjeno stanovanje.
»Ko so se vrata odprla, je bil šok. Smrad je bil nepopisen, smeti so dobesedno padle ven na hodnik,« opisuje priča.
Dodaja, da je bilo že takrat jasno, da ne gre zgolj za neurejenost, temveč za resno obliko zanemarjanja, najverjetneje povezano s hudimi psihičnimi težavami.
Vonj, ki povzroča fizične reakcije
Stanje se po besedah sosedov ni izboljšalo – ravno nasprotno.
»Ko sem šel zadnjič mimo teh vrat, je bilo vsaj desetkrat huje kot prej. Vonj mi je obrnil želodec. Prva stvar, ki sem jo naredil, ko sem prišel v prijateljevo stanovanje, je bila to, da sem šel bruhat,« pravi sogovornik.
Stanovalci se upravičeno sprašujejo, ali je takšno stanovanje že nevarno za zdravje: zaradi bakterij, plesni, razpadajočih organskih odpadkov in morebitnih okužb. Na spletni platformi Reddit so povprašali, ali sploh lahko kaj storijo glede soseda in smradu iz stanovanja.
Kaj sploh lahko naredijo sosedje?
Vprašanje, ki se ponavlja v takih primerih, je preprosto, a boleče: kaj sploh lahko naredi posameznik ali sosed, ko naleti na takšno situacijo?
Iz izkušenj ljudi, ki so se s podobnimi primeri že srečali, se kot prve možnosti najpogosteje omenjajo: center za socialno delo, upravnik stavbe in policija, kadar obstaja neposredna nevarnost
»Center za socialno delo lahko izvede preverjanje stanja. Če oseba zaradi psihičnega stanja ogroža sebe ali druge, obstajajo tudi mehanizmi prisilne obravnave ali skrbništva – a to so skrajni ukrepi,« pojasnjuje nekdanja zaposlena na centru za socialno delo.
Sistem pogosto obstane pred zaprtimi vrati
A realnost je pogosto kruta. Če oseba pomoči ne želi sprejeti, so vzvodi institucij omejeni.
»Večkrat je bila podana prijava na center za socialno delo, ampak rešiti se ni dalo nič, ker gospa preprosto ni želela odpreti vrat. Odpirala je samo dostavljalcem hrane. Na koncu je umrla,« pripoveduje nekdanji študentski dostavljalec, ki je bil priča podobnemu primeru.
Tudi upravniki imajo omejena pooblastila.
»Če se smrad poveča, lahko damo opozorilo. Veliko več pa ne moremo,« priznava eden izmed njih.
Ko se vmešajo policija, reševalci in sodišče
V nekaterih primerih se stvari vendarle premaknejo – a šele, ko se v proces vključi več institucij in več prič.
»Pri eni stranki smo namestitev v zavod uspeli šele preko sodišča, ko je več sosedov pričalo o škodi in nevarnosti, ki jo je povzročala,« navaja socialna delavka.
Dodaja, da obstajajo tudi koordinatorji za duševno zdravje, ki lahko pomagajo pri takšnih primerih.
Ne obsojati – ampak pomagati
Skoraj vsi, ki imajo izkušnje s takšnimi primeri, poudarjajo isto: za temi vrati so pogosto zgodbe hude osamljenosti, bolezni in popolne izgube socialne mreže.
»Ne obsojajte. Raje vprašajte: ali dovolite, da vam pomagam. Zgodbe v ozadju so pogosto tragične in zahtevajo zelo dober želodec,« pravi sogovornica, ki je več let delala na terenu.
Težava, ki je večja od enega stanovanja
Takšni primeri niso redkost – ne v Ljubljani ne drugod po Sloveniji. Po besedah ljudi, ki delajo v socialnih službah, je veliko oseb »prezrtih od sistema«, kjer je edina stalna opora interventna številka kakšne 24-urne službe.
Za sosede pa ostaja težko ravnovesje: med sočutjem do bolnega človeka in pravico do zdravega, varnega bivanjskega okolja.
In vprašanje, na katerega ni enostavnega odgovora: koliko mora iti stanje čez rob, da sistem dejansko ukrepa, a še pravočasno?
