Katoliška in pravoslavna velika noč je v letu 2025 po osmih letih ponovno na isti dan.
Do razlik v datumu velike noči med rimskokatoliško in pravoslavno cerkvijo prihaja pogosto. Nazadnje sta praznik obe cerkvi obeležili na isti dan pred osmimi leti, 16. aprila 2017 po gregorijanskem koledarju.
Ali je letos velika noč na 7. in 20. april po različnih koledarjih res na isti dan?
Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje Gradišnik v Krčevini pri Vurbergu je razložil, da ob pogledu na gregorijanski koledar vidimo, da bo rimokatoliška velika noč 20. aprila 2025. Ob pogledu na julijanski koledar pa vidimo, da bo pravoslavna velika noč 7. aprila 2025.
Datum velike noči se določi po cerkvenih pravilih, ki so jih določili pred 1700 leti, leta 325, na Nicejskem koncilu. Tam so se dogovorili, da veliko noč praznujemo na prvo nedeljo po prvi pomladni luni.
Pri tem poznamo dve pomladni luni, je dejal Gradišnik.
Prva je astronomska, torej dejanska pomladna luna, druga pa cerkvena, domnevna pomladna luna. Velika noč se vedno določi po cerkveni polni luni.
Tudi za cerkveni začetek pomladi je Nicejski koncil uporabil pravilo stare Aleksandrijske cerkve, da se ta vedno začne 21. marca.
Starodavni astronomi so zelo natančno opazovali Luno in Sonce ter ugotovili, da lunarno leto (temelji na Luninih menah) traja približno 354 dni, kar je 11 dni manj kot sončno leto (365 dni). To razliko so morali nadoknaditi, zato so uporabili epakt – število dni, ki jih je treba dodati, da se lunarna in sončna koledarska sistema ujemata.
Že v 6. stoletju pr. n. št. so Babilonci poznali Metonov cikel – 19-letno obdobje, v katerem se Lunine mene znova ujemajo s sončnim koledarjem. Vsako leto v tem ciklu ima tako imenovano zlato število, ki pomaga pri izračunih datuma velike noči.
V knjigi Koledar: 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo David Ewing Duncan pojasnjuje, da je izračun datuma velike noči zelo zapleten in vključuje veliko astronomskega in matematičnega znanja.
Tako se tudi v letu 2025 datum velike noči po različnih koledarjih razlikuje, čeprav se morda zdita podobna.
Datum velike noči v pravoslavni cerkvi
Gradišnik je razložil, da pravoslavna cerkev pri izračunu datuma velike noči uporablja posebno formulo, ki temelji na Metonovem ciklu. Zaradi tega se lahko cerkvena (izračunana) polna luna razlikuje od dejanske (astronomske) polne lune, kar pomeni, da je pravoslavna velika noč pogosto pozneje kot katoliška.
Poleg tega pravoslavna pravila zahtevajo, da je velika noč vedno po judovski Pashi, kar dodatno vpliva na datum praznika.
Za leto 2025 je tako imenovano zlato število 12, kar pomeni, da je to 12. leto trenutnega 19-letnega cikla. Po posebnih izračunih (epakt), ki se začnejo 22. marca, bo prva cerkvena polna luna 4. aprila.
Ker mora velika noč pasti na prvo nedeljo po tej polni luni, bo v pravoslavnem koledarju velika noč 7. aprila 2025.
Koliko dni je razlike med julijanskim in gregorijanskim koledarjem?
Pomad se začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Naši kraji (Ptuj, Maribor, Lenart, Murska Sobota) se nahajajo na zemljepisni širini okrog 46,5 stopinje severno od ekvatorja, je dejal Gradišnik.
»To pomeni, da je kotna višina Sonca na dan začetka pomladi, ob zgornji kulminaciji, v naših krajih 43,5 stopinj nad obzorjem. Ta kotna višina Sonca (43,5 stopinj) je bila po astronomskih opazovanjih 20. marca 2025 po gregorijanskem koledarju, zato se je ta dan začela astronomska pomlad.
Po določilu Nicejskega koncila naj bi se cerkvena pomlad začela 21. marca 2025 po julijanskem koledarju, vendar se to ne sklada z astronomskimi opazovanji kotne višine Sonca v naših krajih, ob zgornji kulminaciji, na ta dan, ki je že 49,5 stopinj nad obzorjem, kar je šest stopinj previsoko.«
Razhajanje v kotni višini Sonca so opazili že v srednjem veku. Z meritvenim, natančnim opazovanjem in reformo koledarja so astronomi in matematiki izračunali, da teh šest stopinj v letu 2025 pomeni 13 dni razlike med julijanskim in gregorijanskim koledarjem.
Po julijanskem koledarju je pravoslavna velika noč 7. aprila 2025, če ji dodamo teh 13 dni razlike, dobimo datum po gregorijanskem koledarju, to je 20. april 2025.
Datum velike noči v rimskokatoliški cerkvi
Izračun velike noči po gregorijanskem koledarju je načeloma enak zgoraj opisanemu izračunu po julijanskem koledarju, je razložil Gradišnik.
Pri gregorijanskem koledarju je epakt fiksiran na novoletni dan. Luna je bila 1. januarja 2025 stara nič dni, zato je gregorijanski epakt nič. Preko epakta ugotovimo, da bo prva pomladna cerkvena luna 13. aprila 2025. Tudi dejanska pomladna polna luna po astronomskih opazovanjih bo v nedeljo, 13. aprila 2025.
»Ker sta obe polni luni (astronomska in cerkvena) 13. aprila, tu ne bi smelo bilo težav z določanjem datuma velike noči. Pa se kljub temu zaplete, ker je prva cerkvena pomladna polna luna na nedeljo. Zato bo treba upoštevati še dodatno pravilo, ki pravi, če je cerkvena polna luna v nedeljo, je velika noč naslednjo nedeljo, torej 20. aprila 2025, po gregorijanskem koledarju,« je dejal Gradišnik.
Iz opisanega vidimo, da sta obe veliki noči v letu 2025 na isti dan, to je 20. aprila 2025 po gregorijanskem koledarju.
Ponovno bosta rimokatoliška in pravoslavna velika noč na isti dan že čez tri leta, 16. aprila 2028, in čez šest let, 13. aprila 2031, po gregorijanskem koledarju.
Med leti 1600 in 2099 bo velika noč največkrat 31. marca in 16. aprila po gregorijanskem koledarju.
