Slabe tri mesece po ponovnem odprtju knjižnic nas je zanimalo, ali in kateri "pokoronski" varnostni ukrepi v njih še veljajo. Obiskali smo knjižnico Otona Župančiča, največjo enoto Mestne knjižnice Ljubljana.
Že kar takoj na vratih smo naleteli na opozorilno tablo, ki nas je opomnila, da si moramo nemudoma natakniti masko, pa tudi razkužiti roke. Nošnja mask je v knjižnicah še vedno obvezna. Tudi, če se dlje časa zadržujemo v čitalnici, moramo masko ves čas nositi na obrazu.
Sicer pa so se priporočila, ki jih je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), med 4. majem 2020, ko je knjižnica Otona Župančiča ponovno odprla svoja vrata, pa do danes, precej sprostila.
Če je na začetku veljalo, da ne sme prihajati do fizičnega stika med zaposlenimi in obiskovalci in so slednji morali knjige vračati v posebne, prav za to nastavljene, škatle, do katerih so obiskovalci dostopali po t. i. "čistih poteh", knjižnico pa zapuščali po t. i. "umazani poti", lahko danes knjige vračamo popolnoma normalno. To storimo bodisi pri uslužbencu ali pa s pomočjo knjigomata. "Seveda pa spodbujamo samostojno izposojo in vračanje knjig prek knjigomata," pojasni naš sogovornik, bibliotekar Aleš Klemen.
Ko je bila knjiga po ponovnem odprtju knjižnic enkrat vrnjena, je morala biti takoj razkužena z alkoholom in poslana v karanteno. Sprva je NIJZ priporočal kar 7 dni karantene, kasneje je to priporočilo skrajšal na 3 dni, danes pa velja samo še, da morajo uslužbenci vrnjene knjige nemudoma razkužiti, nakar gre knjiga lahko takoj ponovno v obtok. "Je pa tako, knjige, po katerih se veliko povprašuje, razkužimo in jih vrnemo v uporabo. Tiste knjige, za katere pa vemo, da jih uporabniki ne iščejo tako pogosto, pa še vedno pošljemo za 3 dni v karanteno," razloži Klemen.
Prav tako si ob ponovnem odprtju knjižnic meseca maja knjig ni bilo enostavno izposoditi. Obiskovalci namreč nismo smeli kar priti v knjižnico in si knjige sami izbrati s polic, pač pa smo morali knjige izbrati in naročiti prek spleta od doma, v knjižnico pa smo jih prišli samo prevzet. Če tega nismo storili, nam je preostalo le, da ob nenadnem in nenačrtovanem prihodu v knjižnico izberemo predpripravljen paket knjig za izposojo "Maček v žaklju".
V sklopu vsakoletne poletne akcije "Maček v žaklju" bibliotekarji za nas vnaprej pripravijo tematsko zaokrožene žakeljčke knjig, obiskovalci pa si žakeljček izposodimo in nato šele doma oziroma ob odprtju žakeljčka odkrijemo, katero temo in knjige smo si izposodili.
Tako priporočila glede omejenega načina izposoje in vračanja knjig kot tudi priporočila glede karantene knjig po vrnitvi so prenehala veljati že v mesecu maju. Prav tako so se konec maja odprle tudi knjižnične čitalnice. Posledično knjižnice danes delujejo že skorajda povsem normalno, na način, ki smo ga bili vajeni pred epidemijo novega korona virusa.
Edino, kar je poleg obveznega nošenja maske in razkuževanja rok tudi danes še vedno drugače, je raba knjižničnih računalnikov. Terminali za dostop do gradiva sicer delujejo normalno, ne moremo pa uporabniki uporabljati tistih računalnikov, ki smo si jih pred epidemijo lahko vnaprej rezervirali za osebno rabo. "Žal, računalniške tipkovnice je težko razkužiti. Razen, če si Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), kjer imajo posebne naprave za razkuževanje knjig in računalnikov z ultravijoličnimi žarki," se za konec nasmehne Klemen.
