Prešernov trg znova območje z lastnim vremenom, za osvežitev po glavnem mestu tudi 62 pitnikov.
V vročinskem valu na Mestni občini Ljubljana opozarjajo na 62 pitnikov s pitno vodo, ki so postavljeni po mestu.
Na prenovljeni Čufarjevi ulici so namestili tudi pršilnike.
Obiskovalci mesta in meščani pa se lahko osvežijo tudi na Prešernovem trgu, ki je, kot že vrsto poletij, znova 'območje z lastnim vremenom', kjer dežuje tudi na jasen dan.
Po osvežitev na mestna kopališča
Na mestni občini Ljubljana sicer poleti vabijo tudi na mestna kopališča Kolezija, Kodeljevo, Ilirija in Vevče, s katerimi upravlja javni zavod Šport Ljubljana.
Največja novost letošnjega leta je uvedba enotne vstopnice, ki velja vse dni v letu in omogoča vstop na vsa omenjena kopališča.
Opozorili pa so tudi, da ima mesto kar 560 hektarov zelenih površin na prebivalca. Poleti tako zavetje pred vročino nudijo mestni parki in gozdovi, od Rožnika in Golovca do parka Tivoli.
V urbanih območjih so povprečne temperature sicer načeloma višje kot v okolici. V Ljubljani pa te dni presegajo 30 stopinj.
Zeleni klini
Kot je lani poleti za STA pojasnil Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je osnovna dinamika zraka na Ljubljano ta, da svež zrak doteka med mestnimi vpadnicami - torej Tržaško, Celovško, Dunajsko, Zaloško in Dolenjsko cesto, a ne po vseh enako intenzivno.
Tovrstna območja so t. i. zeleni klini. Nad središčem mesta se nato topel oz. vroč zrak dviga ter razteza nazaj v okolico, kjer se ponovno ohladi in spusti.
Kjer stavbe in pozidana zemljišča absorbirajo sončno energijo in nato segrevajo okoliško ozračje, nastanejo t. i. mestni toplotni otoki, območje relativno višjih temperatur.
Če sta Rožnik in Golovec naravna zalogovnika hladnejšega zraka, pa je ploščad Ajdovščina danes ena glavnih 'vročih točk' v središču Ljubljane, je tedaj dejal Pavšek.
