Tržaška pred petdesetimi leti: Cesta, ki je lovila vso Primorsko

Septembra 1976 se je Tržaška cesta imenovala Tržaška cesta. Pri ljubljanskih vpadnicah je to izjema in za vsakogar, ki brska po arhivih, olajšanje: eno geslo pokrije dvesto štirideset let.

Manjkalo pa je nekaj drugega. Obvoznice.

Prva slovenska in hkrati prva jugoslovanska sodobna avtocesta je stekla 29. decembra 1972 med Vrhniko in Postojno. Na ljubljanskem koncu se je končala na Vrhniki. Promet je od tam nadaljeval po stari cesti skozi Brezovico in Dolgi most ter se zlil naravnost na Tržaško.

Ljubljanska obvoznica se je začela graditi leta 1979. Severni krak je bil odprt leta 1983, južni, tisti, ki Tržaško dejansko razbremeni, pa šele leta 1988. Šestnajst let je vse, kar je šlo proti Trstu, Kopru in Postojni, peljalo mimo viške cerkve.

Pod asfaltom je cesta, ki je stara dva tisoč let

Ko so leta 2020 Tržaško prenavljali, so arheologi kopali po vsej dolžini med Trgom mladinskih delovnih brigad in Gimnazijo Vič. Našli so njeno predhodnico.

Rimska cesta, zahodni dovoz v Emono proti Akvileji, teče skoraj po isti osi kot današnja, le da po južni strani, kar je nasprotovalo prejšnjim domnevam. Široka je bila do devet metrov in zgrajena iz ene same plasti proda, torej precej preprosteje kot italijanske ceste. Po njej so hodili pešci, konje so vodili ob strani, ker so kopita poškodovala utrjeno površino.

Ob cesti je ležalo zahodno emonsko grobišče z nekaj več kot sto grobovi. Najstarejši pokopi iz prvega stoletja so bili v prvi vrsti tik ob cesti, da so prihajajoči popotniki videli imena rodbin. V enem od njih je stala amfora, v amfori steklena žara z upepeljenimi ostanki, ob njej pa koščena igla v obliki ženske figure, keramična maska, trije novci in fina lončenina.

Raziskavo sta vodila Muzej in galerije mesta Ljubljane s konzorcijem ARKLJ. Namestnik vodje raziskave Matej Draksler je pojasnil, da so Rimljani povsod, kjer ni bilo ovir, ubrali najkrajšo pot.

Načrta ni bilo

Pri Dunajski je vse držal en dokument, generalni urbanistični plan iz leta 1966, po katerem naj mesto raste ob krakih. Pri Tržaški takega dokumenta ni.

Iskal sem karkoli iz sedemdesetih, kar bi Tržaško obravnavalo kot mestno vpadnico, zahodna vrata mesta po vzoru severnih na Dunajski. Ničesar ni.

Prvi dokument, ki to sploh zapiše, so prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V2 Trnovo–Tržaška cesta, sprejeti 7. septembra 1987 in objavljeni leta 1988. Ti zahtevajo, da je treba obrobje Tržaške obvezno ozeleniti z drevoredom in da morajo biti objekti ob njej oblikovani primerno mestnemu vhodu.

Drevored je bil zasajen leta 2021, ob prenovi, ki je stala 4,57 milijona evrov brez davka. Med zahtevo in izvedbo je minilo triintrideset let.

Tovarna, ki je bila tam že sto štiri leta

Tobačna tovarna je bila ustanovljena 13. marca 1871 kot cesarsko-kraljeva glavna tobačna tovarna, sprva v stari cukrarni ob Ljubljanici. Na Tržaško se je preselila leta 1872, osrednje poslopje ob cesti je bilo dokončano leto zatem. Ljubljanska občina je zemljišče industriji odstopila brezplačno.

Kompleks je bil zgrajen po paviljonskem sistemu in je bil prvi na slovenskem ozemlju z notranjo železno skeletno konstrukcijo. Leta 1890 je dobil lasten industrijski železniški tir. V začetku dvajsetega stoletja je bila tretja največja med tridesetimi tovarnami v avstrijskem delu monarhije, z več kot dva tisoč zaposlenimi, večinoma cigararkami. Leta 1957 je izdelala prve cigarete s filtrom v tem delu Evrope, Filter 57.

Ko je cesta pred petdesetimi leti prenašala ves primorski promet, je tovarna ob njej delovala že sto štiri leta. Delavci so takrat hodili na kosilo v stavbo, ki je bila leta 1885 zgrajena kot kopalnica s prhami in kadmi, v sedemdesetih pa predelana v menzo. V isti stavbi je danes kulturni center Tobačna 001.

Kam je vodil tisti industrijski tir iz leta 1890 in kdaj so ga odstranili, nam kljub iskanju po arhivih ni uspelo ugotoviti. Omenja ga en sam vir, in še ta samo z letnico.

Proizvodnja je bila ustavljena maja 2004.

Tramvaj je na Vič pripeljal 1. julija 1931

Ljubljanski tramvaj je prvič zapeljal 6. septembra 1901, na Vič pa je pripeljal trideset let pozneje. Fotografija tistega dne obstaja in nosi naslov Prizor ob prvem prihodu tramvaja iz Ljubljane na Vič. Posnel jo je fotograf časnika Jutro.

Linija 2 je nato vozila Vič–Ajdovščina–Žale vse do 20. decembra 1958, ko je tramvaj v Ljubljani zadnjič zapeljal. Ob poslovilni slovesnosti je nastopil Frane Milčinski Ježek, oblečen kot cesar Franc Jožef.

Tramvaj so nadomestili trolejbusi, po ukinitvi tramvaja je nastala tudi linija 6 Vič–Ježica. Tudi ti so ugasnili, zadnjič 4. septembra 1971, in to prav na progi Vižmarje–Vič.

Pred petdesetimi leti sta bila tramvaj in trolejbus na Viču že preteklost, prvi osemnajst let, drugi pet. Po Tržaški sta vozili avtobusni liniji 1 in 6. Linija 6 vozi po njej še danes in je ena najbolj obremenjenih v mestu.

Elektrotehnika in računalništvo pod isto streho

Stavbo na Tržaški 25 je leta 1949 zasnoval Edvard Ravnikar. Streho je dobila leta 1960, fakulteta se je v dokončane prostore vselila leta 1964, med letoma 1971 in 1972 pa so jo povečali in vanjo se je vselil oddelek za šibki tok.

Sredi sedemdesetih je bila stavba komaj štiri leta po razširitvi. Pod isto streho sta bili elektrotehnika in računalništvo, ki se je na univerzi poučevalo šele od leta 1973, in to kot smer na elektrotehniki. Samostojni študijski program je prišel leta 1982, samostojna fakulteta pa leta 1996.

Fakulteta za računalništvo in informatiko je na Tržaški ostala do leta 2014, ko se je preselila na Večno pot na Brdo. Danes je na Tržaški 25 samo elektrotehnika.

Hiše, naselje in študentski domovi

Natečaj za Murgle je bil razpisan leta 1965, dobila sta ga France in Marta Ivanšek. Prva faza, montažne lesene hiše v ravnih nizih, je bila zgrajena med letoma 1965 in 1969. Druga, zidane atrijske hiše v zamaknjeni postavitvi, je tekla od 1968 do 1978. Tretja se je začela prav leta 1976 in trajala do 1982.

Sredi sedemdesetih sta se ob Tržaški gradili dve fazi hkrati. Ivanška sta za Murgle leta 1973 prejela Plečnikovo nagrado, leta 1986 pa mednarodno nagrado sklada IKEA. V vseh fazah je nastalo skoraj osemsto hiš.

Nekaj sto metrov proč je Rožna dolina, ki je precej starejša. Nastala je kot delavsko naselje po potresu leta 1895, prvo hišo je leta 1898 postavil Matevž Perne, ime pa je okoli leta 1904 skoval Janez Evangelist Krek. Po popisu leta 1931 je imela 3431 prebivalcev v 352 hišah.

V njej stoji tudi Študentsko naselje. Prva dva domova s skupno 493 posteljami sta bila odprta leta 1950, oba po načrtih Edvarda Ravnikarja, istega, ki je zasnoval stavbo elektrotehnike. Zavod Študentsko naselje je bil ustanovljen 20. junija 1952, do leta 1954 pa je bilo domov že pet, s 1475 posteljami.

Plečnika ob Tržaški ni. Nikjer. Uradni pregled njegove Ljubljane našteva triindvajset del, nobeno ni na tem koncu mesta.

Dvesto metrov nižje, na Tržaški 72, stoji druga šola. Ustanovljena je bila leta 1929. Stavbo so začeli graditi leta 1938 po načrtih Vinka Glanza in jo dokončali leto pozneje.

Glanz je isti arhitekt, ki je zasnoval poslopje slovenskega parlamenta.

Ime se je menjalo devetkrat. Leta 1935 je bila I. mešana meščanska šola Josipa Jurčiča, med italijansko okupacijo I. scuola civica mista Lubiana, leta 1945 Državna mešana gimnazija Ljubljana–Vič in nato IX. gimnazija Vič, leta 1958 VII. gimnazija Ljubljana Vič, leta 1962 VII. gimnazija Ljubljana, leta 1981 Srednja šola za računalništvo, leta 1989 Srednja šola za računalništvo in naravoslovje, od leta 1991 pa Gimnazija Vič.

Kdor v arhivih za sedemdeseta išče pod geslom Gimnazija Vič, ne bo našel ničesar. Takrat je bila to VII. gimnazija Ljubljana.

Vič je bil zunaj žice

Italijani so Ljubljano začeli obžičevati januarja 1942, obroč je bil sklenjen 23. februarja. Mesto je v žici ostalo tisoč sto sedemdeset dni. Zunanji obroč je meril okoli dvaintrideset kilometrov, znotraj mesta je bilo še devet kilometrov žice, postavljenih je bilo 206 bunkerjev in 34 kontrolnih točk, mesto pa je z zaledjem povezovalo enajst cestnih prehodov.

Notranji obroč je ločeval ožje središče od predmestij. Vič je bil eno od treh predmestij zunaj njega, poleg Šiške in Most. Kozarje so ostale zunaj celotnega obroča.

Najbolj oprijemljiva sled je danes kilometer nič Poti spominov in tovarištva. Ta je pri nekdanji stavbi podjetja Gruda na Tržaški 132, med Vičem in Dolgim mostom. Isti naslov je bil desetletja kontrolna točka pohoda Pot ob žici. Danes je tam Humanitarni center Rdečega križa.

Pot je po prvem pohodu leta 1957 izmeril Vlasto Kopač in zasnoval 102 osmerokotna spominska kamna na mestih nekdanjih bunkerjev. Obeležja z rdečo zvezdo so bila v devetdesetih deloma odstranjena, leta 2018 pa so tri vrnili. Eno od njih stoji prav na Tržaški.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje do 8. novembra teče razstava Pot ob žici. Prvi korak, o Kopačevem projektu.

Voda, ki je Ljubljanico obrnila nazaj

Za Vič je voda vsaj tako pomembna kot promet. Najhujša poplava je bila 27. septembra 1926, ko je v enem dnevu padlo 201 milimeter dežja, v štirih dneh pa okoli tristo.

Mali graben je takrat naredil razdejanje na Viču, Mirju, v Koleziji, Rožni dolini, Trnovem in na območju današnjih Murgel. Voda je ponekod segala do dveh metrov, terjala je tri smrtne žrtve. Ljubljanica je zaradi vode iz Malega grabna začela teči nazaj proti Vrhniki.

Vič je bil pod vodo tudi 28. septembra 2010, ko je bilo poplavljenih okoli tisoč sto objektov in so ponekod do hiš prihajali s čolni, ter 22. oktobra 2014, ko je v osmih urah padlo 137 milimetrov dežja.

Protipoplavne ureditve na Malem grabnu so bile odprte letos marca. Avgusta 2023 so pretoki že bili primerljivi z letoma 2010 in 2014, jugozahodna Ljubljana pa ni bila poplavljena.

In danes

Po Tržaški je leta 2010 pri merilnem mestu med avtocesto in Grudo peljalo 33.500 vozil na dan, leta 2015 pa 31.500. Za primerjavo, po Celovški je v istem obdobju promet zrasel, po Tržaški je padel. Cilj mestne prometne strategije je do leta 2027 priti na 25.000.

Cesta je bila med letoma 2020 in 2021 prenovljena na celotnem odseku od Trga mladinskih delovnih brigad do priključka na parkirišče P+R Dolgi most. Urejene so bile površine za pešce in kolesarje, prenovljena avtobusna postajališča in obnovljena komunalna infrastruktura, zasajen pa je bil drevored, ki ga je odlok zahteval triintrideset let prej. Septembra 2024 je Tržaška med Viško cesto in Trgom mladinskih delovnih brigad dobila še rumeni pas.

Tobačna pa stoji. Gradnja soseske Tobačna mesto, devetih stolpnic s šeststo stanovanji, se je ustavila sredi prve faze po stečaju izvajalca leta 2018. Zadnji potrjeni podatek je iz novembra 2024: ogrodje stavb že leta pokriva voda, območje 48.322 kvadratnih metrov je ocenjeno na 38,8 milijona evrov, lastnik pa se na vprašanja o načrtih ne odziva.

Tovarna je na Tržaško prišla leta 1872. Sto štiriinpetdeset let pozneje je na istem zemljišču spet gradbišče, na katerem se ne dela.