Razlike med državnozborskimi in lokalnimi volitvami.
Lokalne volitve bodo v nedeljo, 15. novembra, prijave za glasovanje po pošti pa sprejemajo do srede, 4. novembra. Upravičeni so tisti, ki bodo tisti dan v bolnišnici ali v domu za starejše, tisti v priporu ali zaporu, in invalidi s priznanim statusom, ki morajo priložiti kopijo odločbe.
Seznam je zaprt. Zakon o lokalnih volitvah v 79. členu izrecno omenja bolnišnice in domove za starejše, za pripor, zapor in invalidnost pa se uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. Drugih skupin ne našteva nobeden od obeh.
Če boste ta dan zdoma, lahko glasujete predčasno
Službena pot, obisk pri sorodnikih, dopust; nič od tega ne daje pravice do glasovanja po pošti. Rešitev je predčasno glasovanje, ki poteka v torek, sredo in četrtek pred volitvami, med 7. in 19. uro.
V Ljubljani ga letos ne bo na sedežu volilne komisije. Volišče bo v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča na Dunajski 18, s seboj pa je treba vzeti osebni dokument in obvestilo o volišču. Drugod po državi predčasno glasovanje praviloma poteka na sedežu občinske volilne komisije.
Glasovanje iz tujine po pošti tokrat ne bo možno, čeprav je na državnozborskih volitvah to običajna pot.
Osemdeseti člen zakona o lokalnih volitvah določa, da se določbe o glasovanju po pošti v tujini in o glasovanju na diplomatsko-konzularnih predstavništvih za lokalne volitve ne uporabljajo. Odpade tudi glasovanje na volišču zunaj kraja stalnega prebivališča, ker na lokalnih volitvah volilnih okrajev ni. Mestna občina Ljubljana vse troje na svoji strani posebej izpostavi, očitno zato, ker jih o tem precej sprašujejo.
Kdor ima stalno prebivališče v Sloveniji, je pa zdaj na študiju ali delu v tujini, volilno pravico obdrži in jo lahko uresniči samo tako, da pride domov. Tisti s stalnim naslovom v tujini pa na lokalnih volitvah ne volijo, ker volilna pravica izhaja prav iz stalnega prebivališča v občini.
Kako se prijaviti za glasovanje po pošti
Prijava gre občinski volilni komisiji. Okrajnih volilnih komisij, ki jih poznamo z državnozborskih volitev, na lokalnih ni, zato je vsak napotek, ki govori o njih, napačen naslov. V Ljubljani je pristojna Volilna komisija Mestne občine Ljubljana, obrazce pa občina prosi, da pošljete na njihov elektronski naslov.
Obrazec sicer ni obvezen. Zakon zahteva le, da sporočite namero, napišete osebne podatke in naslov, kamor naj pošljejo gradivo, torej naslov bolnišnice ali doma. Vzorce pa objavljata Državna volilna komisija in vsaka občina posebej. Nazaj dobite glasovnico, ovojnice, navodilo in volilno karto, ki jo morate podpisati in vrniti skupaj z izpolnjeno glasovnico.
Kdor po 4. novembru nenadoma pristane v bolnišnici ali domu, komu je nepredvideno odvzeta prostost ali kdo šele takrat dobi odločbo o invalidnosti, s tem pravice ne izgubi. Zakon za take primere dopušča poznejšo prijavo, rok pa je bolje preveriti pri občinski volilni komisiji, ker ga občine na svojih straneh ne objavljajo enotno.
Ovojnica mora biti oddana na pošto najpozneje na dan volitev pred 19. uro in mora imeti poštni žig z datumom, sicer je glasovnica neveljavna. Oddane prijave tudi ni mogoče preklicati, tako da se kdor se enkrat prijavi za glasovanje po pošti, na volišče ne more več vrniti.
Zahteva po žigu ni birokratska muha. Ustavno sodišče je leta 2007 odločilo, da zakona glasovanja po pošti ne urejata dovolj natančno, in prav ta določba je bila leto pozneje odgovor na tisto odločbo.
Glasovanje na domu je nekaj drugega, čeprav se z glasovanjem po pošti redno meša. Namenjeno je tistim, ki se zaradi bolezni ne morejo priti na volišče, priložiti je treba zdravniško potrdilo, rok pa se izteče šele 11. novembra, teden dni za rokom za pošto. Vlogo lahko odda tudi družinski član ali kdo drug, ki mu volivec zaupa, po pošti pa volivec ne dobi ničesar, saj na dan volitev na njegov naslov pride volilni odbor.
Približno sto tisoč ljudi po novem brez volilne pravice
Kdo sme na lokalnih volitvah oddati glas, je letos drugače kot na zadnjih štirih volitvah.
Novela zakona o lokalnih volitvah je začela veljati 2. septembra. Državljani tretjih držav, torej tisti z dovoljenjem za stalno prebivanje pri nas, ki niso iz Evropske unije, so z njo izgubili volilno pravico na lokalnih volitvah; imeli so jo od leta 2002. Po poročanju medijev sprememba zadeva približno sto tisoč ljudi.
Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema zavrnilo predlog za začasno zadržanje novele, proti sta bili sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal. Vsebinska presoja ustavnosti še ni končana, za letošnje volitve pa to ničesar ne spremeni.
Volijo torej državljani Slovenije, starejši od osemnajst let, s stalnim prebivališčem v občini, in državljani drugih držav Evropske unije s stalnim prebivališčem pri nas. Slednji lahko tudi kandidirajo za občinski svet, ne morejo pa biti izvoljeni za župana, saj za to mesto lahko kandidira samo slovenski državljan.
Zanimiva časovnica: 11. oktobra bo med štirimi referendumi tudi posvetovalni o tem, ali naj na lokalnih volitvah volijo le državljani Slovenije in drugih držav Evropske unije. Mnenje bodo ljudje povedali mesec dni pred volitvami, na katerih bo zakon že učinkoval. Referendum je posvetovalen in ni zavezujoč.
V Mestni občini Ljubljana je letos 205.749 volilnih upravičencev. Če noben županski kandidat ne bo dobil večine, bo drugi krog 29. novembra, prijavo za glasovanje po pošti pa bo treba zanj oddati znova, ker gre za samostojno glasovanje s svojimi roki. Ti še niso znani; Državna volilna komisija jih določi šele po 17. novembru. Izjema so invalidi, ki so se za glasovanje po pošti prijavili trajno, saj njihova prijava velja, dokler je ne prekličejo.
Vse o rokih in obrazcih objavlja občina na svoji strani v razdelku Lokalne volitve 2026, splošna navodila pa Državna volilna komisija.
