Vročinski valovi so vse hujši, zato je prišla ideja o hladnih točkah.
Poletne temperature v Ljubljani postajajo vse bolj problematične, opozarja mestna svetnica Socialnih demokratov Ganimet Shala, ki je na Mestno občino Ljubljana naslovila pobudo za vzpostavitev mreže tako imenovanih hladnih točk.
Kot poudarja, vročinski valovi niso več izjema, temveč vse pogostejši pojav, ki v mestnem okolju še posebej prizadene gosto poseljena območja z veliko asfalta in prometa.
»Ljubljana se sooča z izrazitim segrevanjem v poletnih mesecih. Poletne temperature postajajo vse bolj nevzdržne,« opozarja svetnica.
Predlog: mreža prostorov za umik pred vročino
Svetnica predlaga, da bi Mestna občina Ljubljana v poletnem času organizirala mrežo hladnih točk, kjer bi se prebivalci lahko ohladili in odpočili.
Med predlaganimi lokacijami navaja:
- mestne knjižnice,
- kulturne ustanove,
- zdravstvene domove,
- dnevne centre za starejše.
Po njenem mnenju bi morali ti prostori zagotavljati primerno ohlajeno okolje, dostop do pitne vode in sedeže za krajši počitek.
»Gre za ukrep, ki je finančno razmeroma nezahteven, a lahko pomembno prispeva k zmanjšanju zdravstvenih tveganj v času vročinskih valov,« poudarja Shala.
Ob tem dodaja še, da bi morala občina prebivalce jasno in sproti obveščati o lokacijah in delovnem času takšnih prostorov.
Občina: »Hladnih točk je že zdaj več, kot jih ljudje zaznajo«
Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da problematiko vročine in prilagajanja mesta na podnebne spremembe prepoznavajo, vendar poudarjajo, da elementi »hladnih točk« že obstajajo v praksi.
»Prebivalcem je že danes omogočen dostop do številnih klimatiziranih javnih prostorov, kot so knjižnice, kulturne ustanove in zdravstveni domovi,« navajajo na občini.
Več kot 60 pitnikov in sistem osvežitvenih točk
Poleg notranjih prostorov Mestna občina Ljubljana izpostavlja tudi mrežo zunanjih osvežitvenih točk.
Po njihovih podatkih je v mestu:
- več kot 60 javnih pitnikov,
- več fontan in pršilnikov,
- številne zelene površine, ki blažijo vročino.
Ob tem dodajajo, da so lokacije pitnikov javno dostopne in objavljene.
Dolgoročni ukrepi: več dreves, manj betona
Mestna občina kot ključne dolgoročne ukrepe navaja sajenje dreves, širitev zelenih površin, ozelenjevanje urbanih površin, tudi infrastrukture in analize mestnih »vročih točk«.
Kot poudarjajo, gre za del širšega prilagajanja mesta podnebnim spremembam.
Uradne mreže hladnih točk (še) ne bo
Čeprav občina pobudo ocenjuje kot relevantno, pa iz odgovora ne izhaja, da bi v kratkem vzpostavili formalno, označeno mrežo hladnih točk z enotnim sistemom obveščanja.
Ob tem dodajajo, da bodo tudi v prihodnje sledili razvoju rešitev na področju prilagajanja vročinskim valovom.
