Cena kvadrata je v enem letu zrasla za 540 evrov, kar je največji absolutni skok med slovenskimi mesti. Meja petih tisočakov je padla prvič, obenem pa je prvič padla tudi državna meja treh tisočakov: povprečje Slovenije je zdaj 3200 evrov.
Podatek je iz letnega poročila geodetske uprave in se nanaša na leto 2025. To je še vedno zadnja uradna cena na kvadratni meter, ki jo imamo. Novejša številka pride šele oktobra.
Ljubljana ima nekaj več kot 132 tisoč stanovanjskih enot, kar predstavlja skoraj 15 odstotkov vsega slovenskega stanovanjskega fonda.
Pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah je delež še veliko višji, 29 odstotkov. Skoraj vsako tretje slovensko stanovanje v bloku je torej ljubljansko, kar pojasni, zakaj ljubljanska cena premika državno povprečje in zakaj se za mesto zanima tudi tisti, ki v njem ne živi.
V prestolnic se vsak dan pripelje na delo približno toliko ljudi, kolikor jih šteje srednje veliko slovensko mesto, mesto pa hkrati tekmuje samo s sabo pri turističnih namestitvah, ki jemljejo stanovanja s trga.
Kaj pomeni 5050 evrov v praksi
Za povprečno 60-kvadratno stanovanje to pomeni približno 303 tisoč evrov. Mediana pomeni, da se je polovica stanovanj prodala ceneje in polovica dražje, torej ni govora o luksuzu, ampak o sredini trga. Vrh je precej višje.
Geodetska uprava je lani v središču mesta in v Rožni dolini zabeležila več kot deset prodaj stanovanj, pri katerih se je pogodbena vrednost približala milijonu evrov ali ga presegla.
Relativno najdražje rabljeno stanovanje je bilo 106-kvadratno stanovanje z dvema parkirnima mestoma v manjši stavbi v Trnovem, prodano po 12.300 evrov za kvadratni meter. Cene dvajset let starih ljubljanskih stanovanj ponekod dosegajo 9700 evrov za kvadratni meter.
Geodetska uprava ob teh številkah uporablja izraz, ki ga uradne institucije redko uporabijo. Zapisala je, da lahko pri nas govorimo “o norih cenah stanovanj, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja”.
Letos se je Ljubljana ustavila, druga mesta ne
Tu postane zgodba zanimivejša. Statistični urad je junija objavil podatke za prvo četrtletje 2026 in v njih so se rabljena stanovanja v Ljubljani rahlo pocenila, za 0,3 odstotka. V Mariboru so v istem obdobju poskočila za 5,5 odstotka, v preostali Sloveniji za 4,3 odstotka.
Medletno razmerje je še bolj zgovorno: Ljubljana +6,3 odstotka, Maribor +17,5 odstotka, preostala Slovenija +12 odstotkov.
Rast se je preselila iz prestolnice drugam. Ali gre za statistični šum, spremenjeno sestavo prodaj ali za to, da je povpraševanje pri petih tisočakih naletelo na strop, bo pokazala objava 23. septembra.
Celotna slika: kje je kvadrat koliko
Geodetska uprava razdeli državo na trideset tržnih območij. Lani so cene zrasle v osemindvajsetih, padle so le v Halozah in na Boču, tam za dobrih šest odstotkov.
Kje se še da kupiti ceneje
Prvi krog okoli mesta ni poceni. Severna okolica, kamor sodijo Medvode, Domžale in Kamnik, je pri 4060 evrih, južna z Grosupljem, Vrhniko in Logatcem pri 4000 evrih.
Prihranek je okoli tisoč evrov na kvadratni meter, pri 60 kvadratih torej približno 60 tisoč evrov.
Ni malo, a je manj, kot marsikdo pričakuje, in del razlike pojede drugi avtomobil, brez katerega marsikatera od teh lokacij ne deluje.
Resnejši preskok se zgodi šele naprej. Kranj z okolico je pri 3620 evrih, širša Gorenjska brez Kranja in turističnih krajev, torej Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice, pa pri 3050 evrih.
Tam je kvadrat za dva tisočaka cenejši kot v Ljubljani, kar pri istem stanovanju pomeni 120 tisoč evrov razlike.
Med večjimi mesti sta najcenejša Maribor s 2670 in Celje z 2660 evri, torej skoraj natanko polovica ljubljanske cene. Prav Maribor je lani z rastjo 14 odstotkov beležil najhitrejše podražitve v državi, letos pa nadaljuje, kar pomeni, da se ta razlika zapira.
Najceneje je v Posavju pri 1410 evrih in v Beli krajini pri 1450 evrih, kjer je kvadrat manj kot tretjino ljubljanskega. Za vsakodnevno vožnjo v Ljubljano to ni realna izbira, kot merilo razpona pa je zgovorno: ljubljansko stanovanje je v povprečju 3,6-krat dražje od posavskega, ljubljanska hiša 6,1-krat dražja od tiste na območju Haloz in Boča, ljubljansko zazidljivo zemljišče pa več kot 32-krat dražje od prekmurskega.
Pri hišah je Ljubljana pri srednji ceni 460 tisoč evrov, kar je 55 tisoč več kot leto prej. Severna okolica mesta je pri 350 tisočih, Kranj z okolico pri 320 tisočih, državno povprečje pa pri 182 tisočih evrih.
Kdor ne kupuje, plača drugače
Za večino Ljubljančanov je bolj kot prodajna cena pomembna najemnina, in tu so podatki sveži. Urbanistični inštitut je za ministrstvo za solidarno prihodnost pregledal 13.183 oglasov v desetih mestnih občinah; dve tretjini vseh, natančneje 7927, jih je bilo ljubljanskih.
Dvoje izstopa
Prvo: najdražja na kvadratni meter niso velika stanovanja, ampak sobe in garsonjere. Kdor najema najmanj, plača največ.
Drugo: uradna evidenca kaže krepko nižje cene od oglasov. V nobeni od desetih občin srednja najemnina v evidenci ne dosega oglaševane. V Ljubljani je bilo v evidenco vpisanih le 67,7 odstotka toliko poslov, kot je bilo oglasov, od tistih, ki so bili vpisani, pa jih je bilo za analizo uporabnih le 40 odstotkov. Avtorji analize iz tega neposredno sklepajo, kolikšen del najemnin ostaja neobdavčen.
Septembra se to najbolj pozna zaradi začetka študijskega leta.
Konec avgusta je bilo v Ljubljani objavljenih okoli 700 oglasov, k temu pa je treba prišteti še več sto ponudb v skupinah na družbenih omrežjih. Najcenejša soba je bila 120 evrov za osem kvadratnih metrov na Kodeljevem, v stanovanju, kjer so že štirje študentje. Večina sob preseže 200 evrov, v središču mesta pa se oddajajo tudi za okoli 500 evrov.
Garsonjere se začnejo pri 415 evrih, večinoma pa presegajo 500 evrov na mesec.
Statistični urad bo 23. septembra objavil indeks za drugo četrtletje 2026 in takrat bomo videli, ali je ljubljanski minus iz začetka leta izjema ali začetek. Geodetska uprava bo sredi oktobra objavila polletno poročilo s prvo uradno ceno na kvadratni meter za leto 2026.
Do takrat velja tisto, kar je zapisano zgoraj: pet tisočakov v Ljubljani, štirje v prvem obroču okoli nje, trije na Gorenjskem in dva v Mariboru.
