Kaj bi znižanje prve dohodninske stopnje s 16 na deset odstotkov pomenilo za zaposlene? Izračunali smo, koliko več bi vsak mesec prejeli tisti z 1500, 2500 in 4000 evri bruto plače.
Znižanje najnižje dohodninske stopnje s 16 na deset odstotkov, ki ga predlaga vladni posvetovalni svet, bi zaposlenemu s 1500 evri bruto prineslo 39 evrov več na mesec, tistemu s 4000 evri pa 48,61 evra.
Ukrep, predstavljen kot pomoč najnižjim plačam, v evrih največ prinese plačam nad približno 1700 evri bruto.
Predsednik strateškega sveta za gospodarstvo Marko Lotrič je avgusta napovedal, da bi bili pri dohodnini na boljšem vsi, največ sprememb pa naj bi bilo na obeh koncih lestvice; pri najnižjih plačah svet predlaga prvo stopnjo pri desetih odstotkih.
Fokusna skupina za davke pod vodstvom Ivana Simiča je obravnavala tudi spremembe splošne olajšave, dohodninske lestvice in davka od dohodkov pravnih oseb ter naj bi pripravila čistopis predlogov.
Razen prve stopnje konkretne številke niso znane, rešitve pa naj bi svet vladi poslal septembra, da bi veljale s prihodnjim letom.
Od bruto do neta
Za zaposlenega brez otrok in dodatnih olajšav, ki plačo prejema pri glavnem delodajalcu, letos velja tole:
Prvi razred je letos obdavčen po 16 odstotkih do 9721,43 evra letne osnove, sledijo 26 odstotkov do 28.592,44 evra, 33 odstotkov do 57.184,88 evra in 39 odstotkov do 82.346,23 evra.
Splošna olajšava znaša 5551,93 evra na leto oziroma 462,66 evra na mesec, obvezni zdravstveni prispevek pa je marca zrasel na 39,36 evra.
Minimalna plača, ki jo je za letos določil minister za delo Luka Mesec, znaša 1.481,88 evra bruto oziroma približno tisoč evrov neto. Prva plača v tabeli je le nekaj evrov nad njo.
Prihranek se ustavi pri 48,61 evra
Prihranek znaša šest odstotkov tistega dela davčne osnove, ki pade v prvi razred. Ta del je omejen, zato je omejen tudi prihranek: pri bruto plači približno 1706 evrov je prvi razred izkoriščen v celoti in višje plače od znižanja stopnje ne dobijo nič več kot 48,61 evra.
Pri 1500 evrih bruto celotna osnova ostane znotraj prvega razreda, zato je prihranek nižji. Merjeno v odstotkih neto plače je slika drugačna: 39 evrov pri tisoč evrih neto je skoraj štiriodstotni dvig, 48,61 evra pri 2435 evrih neto pa dvoodstotni.
Olajšave zneska še nimajo
Svet napoveduje tudi višjo splošno olajšavo, a zneska ni navedel. Približek je mogoče izračunati: vsakih tisoč evrov višje letne olajšave prinese pri 1500 evrih bruto približno 13 evrov več neto na mesec, pri 2500 evrih 22 evrov in pri 4000 evrih 27,50 evra, ker se pri višjih plačah osnova znižuje v višjem davčnem razredu.
Oba ukrepa skupaj, torej deset odstotkov in tisoč evrov višja olajšava, bi pomenila 47 evrov več pri 1500 evrih bruto, 70 evrov pri 2500 in 76 evrov pri 4000 evrih.
Predlog, ne zakon
Predlogi prihajajo iz posvetovalnega telesa, ne z ministrstva za finance, čeprav sta se seje udeležila tudi član fiskalnega sveta Tomaž Perše in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek.
Novela zakona o dohodnini še ni napisana, zato ni znano, ali bi se ob nižji prvi stopnji premaknile tudi meje razredov - v tem primeru bi bili učinki drugačni od izračunanih.
Neznanka ostaja tudi cena: Lotrič je poudaril, da bodo rešitve upoštevale javnofinančne učinke, koliko bi reforma stala proračun in kako bi bila pokrita, pa ni objavljeno.
Kako smo računali?
Zaposleni brez otrok in dodatnih olajšav, plača pri glavnem delodajalcu. Prispevki delojemalca 23,10 odstotka (pokojninsko in invalidsko 15,50, zdravstveno 6,36, dolgotrajna oskrba 1,00, zaposlovanje 0,14, starševsko varstvo 0,10), obvezni zdravstveni prispevek 39,36 evra, ki znižuje davčno osnovo, lestvica in olajšave za leto 2026.
Metodo smo preverili na dveh znanih rezultatih: pri bruto plači 2000 evrov januarja 2026 daje enak znesek akontacije in enako neto plačo kot izračun ponudnika plačilnih programov, pri minimalni plači 1481,88 evra pa 998 evrov neto, kar se ujema s podatkom ministrstva.
