Zadnja sobota v marcu bo namenjena sajenju medovitih rastlin.
»Do leta 2030 želimo v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin!« izpostavljajo slovenski čebelarji.
Pravijo, da se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko zelo hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci.
»Zaradi tega se je Čebelarska zveza Slovenije odločila, da naredi odločnejši korak in prevzame pobudo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje zaradi toplogrednih plinov, za katere smo vsi odgovorni,« so izpostavili in dodali:
»Čebelarji že dolga leta spodbujamo sajenje medovitih rastlin preko sodelovanja z občinami. Številne občine so podprle predlog ČZS in ob rojstvu otrok podarjajo staršem medovita drevesa, prav tako pa smo vse občine prosili, da svoje parkovne površine pokosijo, ko rože odcvetijo.«
Na poti do podnebne nevtralnosti Evrope
Dan sajenja medovitih rastlin bo prvi konkretno projekt v Evropski uniji, ki bo pripomogel k ciljem, da bo do leta 2030 posajenih tri milijarde dreves in bo hkrati močno prispeval k načrtovanim ponorom emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji ter podnebni nevtralnosti Evrope.
Poleg tega je cilj projekta tudi to, da se poveča medovitost Slovenije ter se tako poskrbi za medenje v prihodnosti, ko bo preživetje opraševalcev zaradi podnebnih sprememb vedno težje, poudarjajo čebelarji.
Slovenski čebelarji k pridružitvi projektu spodbujajo ves svet
»Naš planet potrebuje sajenje medovitih dreves za ohranjanje okolja, za ohranjanje opraševalcev in s tem posledično za preživetje opraševalcev in s tem zagotavljanje opraševalnega servisa za pridelavo 70 odstotkov hrane,« so poudarili.
Ker ne želijo, da ti nameni ostanejo zgolj črka na papirju, bo zadnja sobota v marcu, torej 26. marec, Dan sajenja medovitih rastlin.
Projektu se bo pridružila tudi ljubljanska mestna občina
Na poziv čebelarjev, naj občine nasadijo medovite rastline, se je odzvala tudi ljubljanska mestna občina.
»V Ljubljani si že nekaj let intenzivno prizadevamo ustvariti ugodne razmere za čebele in druge opraševalce, saj s tem dodatno prispevamo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestu in tudi tako skrbimo za naše okolje,« so ob tem povedali za Ljubljanainfo.
Na območju Mestne občine Ljubljana deluje kar 350 čebelarjev, ki skupaj gospodarijo z več kot 4500 čebeljimi družinami.
»Poleg čebelarjev tudi Mestna občina Ljubljana skrbi za čebele tako, da že nekaj časa sadimo trajnice na javnih površinah, v ospredju pa so medovite rastline,« so poudarili.
Od ocvetličenja mesta do Čebelje poti
V sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in družbo BTC s partnerji vsako leto ljubljanska občina vsako leto organizira dogodke v okviru programa Pomagajmo čebelici, ocvetličimo mesto, kjer pa poleg medovitosti poudarjajo tudi avtohtonost teh rastlin, izpostavljajo.
Leta 2015 so zasnovali Čebeljo pot, ki danes združuje že 35 partnerjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij, povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter čebelarjev in čebelarskih društev.
Leto kasneje so v okviru javnega sadovnjaka uredili medoviti učni vrt, ki je leta 2019 našel svoje mesto v okviru vrtičkarskega območja na Grbi in je postal izobraževalna lokacija z elementi vrtnarskih in čebelarskih praks.
Na njem so poleg kulturnih zasajene tudi medovite rastline - začimbnice, zdravilna zelišča in zelenjadnice. Na njem potekajo tudi vrtnarska predavanja, predstavlja pa učni poligon.
»V Mestni občini Ljubljana vsako leto v okviru rednega vzdrževanja posadimo med 300 in 600 novih dreves, dodatno še ob prenovah cest, javnih prostorov, zelenih površin ... Med njimi je tudi veliko medovitih rastlin,« so še sporočili.
