Na servis Mestne občine Ljubljana Pobude meščanov se v zadnjem času s takšnimi in drugačnimi težavami (nezmožnsot dostopa do zdravil ali Portala za paciente, nedostopnost matičnega zdravstvenega doma prek telefona in tako dalje) vse pogosteje obračajo Ljubljančani, ki so zaradi množičnega odhajanja zdravnikov iz Zdravstvenega doma Ljubljana ostali brez osebnih zdravnikov.
Nedavno se je na omenjenem portalu pojavilo tudi vprašanje, kako namerava mestna občina obrniti trend, saj to, da zdravniki tako množično odhajajo v zasebni sektor, pomeni, da nekaj ne deluje, kot bi moralo.
Z Mestne občine Ljubljana so se na pobudo hitro odzvali in prebivalcu Ljubljane sporočili, da je občina skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana že vključena v aktivno reševanje problematike. Vsak odhod zdravnika po njihovih besedah pomeni, da del občanov ostane brez osebnega zdravnika, kar je nesprejemljivo in se v nobeni državi ne bi smelo zgoditi.
Potrdili so, da je Zdravstveni dom Ljubljana v zadnjih dveh letih skupno zapustilo kar 33 zdravnikov, o čemer smo že večkrat pisali. A zanimivo je, da so tokrat poleg omenjene številke navedli tudi razloge za odhode, o katerih so poročali zdravniki, ki so dali odpoved.
To so poleg smrti in upokojitev preobremenjenost, preveč administrativnega dela, obremenitev z bolniškim staležem, pa tudi nasilen odnos pacientov do njih.
»Pacienti menijo, da je medicina potrošništvo, kjer bodo naročali želeno (ne potrebno),« so zapisali.
Pojasnili so še, da so zdravniki odšli tudi v manjše zdravstvene domove, kjer jim ni treba dežurati, h koncesionarjem, v gospodarstvo, posamezni pa so preprosto ostali doma.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so zato za prosta delovna mesta že objavili razpise za zdravnike, v delo pa vključujejo tudi upokojene zdravnike, specializante, sobne zdravnike, zdravnike od drugod po pogodbah ter zdravnike iz tujine. Pomagajo tudi študenti zadnjega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani.
Na novo so zaposlili 12 specialistov in 14 sobnih zdravnikov, zaposlenih je 17 specializantov, z Zdravstvenim domom Ljubljana sodeluje 6 zdravnikov na podlagi drugih pogodbenih razmerij.
Poudarili so, da lahko pacienti še dve leti po odhodu osebnega zdravnika obiskujejo nadomestno ambulanto v zdravstvenem domu, v nekaterih enotah pa tudi že delujeta »kronično-administrativna« (za kronične bolnike) in »akutna« (za nenadno zbolele) ambulanta za osebe, ki so v tej enoti ostale brez osebnega zdravnika.
»Dejstvo je, da je področje družinske medicine oslabljeno v vsej državi. Če bi v Zdravstvenem domu Ljubljana oskrbeli le prebivalce Ljubljane, bi tudi na področju družinske medicine imeli dovolj zdravnikov,« zaključujejo.
Tako pa ima Zdravstveni dom Ljubljana opredeljenih okoli 30 tisoč pacientov iz drugih občin, iz nekaterih občin, kot so Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale in Medvode, imajo tudi po več kot tisoč pacientov. Za obrnitev trenda bodo tako po njihovih besedah potrebne sistemske rešitve na ravni države.
