Pod njim s je podpisal Pižama, za ilustracije pa je poskrbel Jaka Vukotič.
Zbirko Veliki slovenski epi v stripu, ki jo izdaja zavod Škrateljc, je obogatil strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Z njim želijo nagovoriti predvsem mlade bralce, pri predelavi Prešernovega Krsta pri Savici pa se je Pižama odločil za predelavo zgodbe, kot bi bila ta povedana po stripovski logiki.
Odločil se je za neke vrste linearno zgodbo, »za Prešerna, ki uokviri začetek in konec zgodbe ter naredi prehod iz sedanjega Bleda v Bled Črtomirjevih časov in na koncu iz tragičnega konca do Prešerna in Matije Čopa v njegovem naročju«, je dejal. Sonet, ki v Prešernovih poezijah vpelje Krst pri Savici, je tukaj uporabljen za sam zaključek.
Kot eno od vprašanj, ki si jih je zastavil pri delu, je na današnji predstavitvi stripa v Cankarjevem domu izpostavil, kako pripovedne motive, ki jih je uporabljal Prešeren, razviti na način, kot bi jih Prešeren sam, če bi že na začetku ustvarjal v stripovskem mediju. Kolebal je tudi med tem, ali se spusti v veren prenos Prešernovega besedila ali pa si ga upa nekoliko pregnesti. Obveljalo je slednje.
Po besedah urednika Uroša Grilca so v Krstu pri Savici v ospredju ljubezenska zgodba, krvavi boj in nato še notranji boj Črtomira, te tri svetove pa je Vukotič, kot je sam povedal, v stripu sprva razdelal barvno.
»Tega sem se lotil tako, da sem tudi barvno vsak del nekako ločil, predvsem ta uvodni del, kjer je vse bolj optimistično zeleno, neka ljubezenska zgodba, potem pa ta drugi del, ki pa je čisto nasprotje, morija, polno krvi, sivine,« je pojasnil.
S spremnima besedama, ki dajeta vpogled v ustvarjanje Franceta Prešerna kot največjega slovenskega pesnika, analizo poganstva ter kompleksen odnos med Bogomilo in Črtomirjem, sta izdajo obogatila pisatelj in urednik Aljoša Harlamov ter literarni zgodovinar Janez Vrečko.
Strip je izšel v nakladi 3500 izvodov.
Pri založbi Škrateljc je izšlo že več stripov, ki obravnavajo velike slovenske epe in zgodbe. Kot je Grilc, ki je soustanovitelj in direktor Škrateljca, še dejal, je Prešernov Krst pri Savici tisto temeljno delo, ki je tako ali drugače pomenilo ključni trenutek za Slovence. Njihov cilj je s stripom zbuditi zanimanje za velike slovenske epe in branje temeljnih klasičnih literarnih del.
Kot meni, strip ni bližnjica do »prave ali velike literature«, ampak je prostor za interpretacijo in prostor za bralca, da lahko neke stvari razlaga na svoj način, predvsem pa zbudi željo po tem, da se zgodbe vedno znova odkrivajo.
