Najbolj zaskrbljujoče potovalne navade Ljubljančank in Ljubljančanov

V primerjavi z letom 2013 se je v lanskem letu po Ljubljani več kolesarilo in hodilo, medtem ko se je delež potovanj z avtomobili ohranil (povečalo pa se je njihovo absolutno število). Delež in število notranjih potovanj, opravljenih z javnim potniškim prometom, je upadel.

Kljub temu je 61,7 odstotka notranjih potovanj na območju Mestne občine Ljubljana opravljen na trajnostni način.

Za potovanja bistveno pogosteje izberejo avtomobil prebivalci ostalih občin Ljubljanske urbane regije (55,9 odstotka), pešačijo v primerljivem deležu (32,9 odstotka), redkeje pa poti opravljajo s kolesom (štirje odstotki) ali javnim potniškim prometom (šest odstotkov). Sicer pa se skoraj polovica vseh potovanj (49,3 odstotka) na območju Mestne občine Ljubljana opravi z avtomobilom, dobra četrtina (28,8 odstotka) peš, delež potovanj s kolesom znaša 10,1 odstotka, z javnim potniškim prometom pa 10,5 odstotka.

Deleži potovanj prebivalcev Mestne občine Ljubljana po namenih kažejo, da so najpogostejša potovanja na delo in osebne opravke, ki predstavljajo 31,2 odstotka vseh njihovih potovanj (večinoma opravljena z avtomobilom). Po pogostosti jim sledijo prostočasna potovanja (25,7 odstotka; pretežno opravljena peš in z avtomobilom), potovanja po nakupih (21,6 odstotka; večinoma opravljena z avtomobilom in peš) in potovanja na izobraževanje 4,5 odstotka (največkrat na trajnostni način). Druga potovanja (z nameni prepeljati nekoga in vrnitev domov) skupaj predstavljajo 14,4 odstotka.

Analiza dolžine potovanj in uporabljenih prevoznih načinov prebivalcev Mestne občine Ljubljana kaže, da ima pešačenje znaten delež vseh opravljenih poti do razdalje treh kilometrov (med 24,4 in 76,8 odstotka). Deleži kolesarjenja na razdaljah od enega do devet kilometrov se gibljejo med 10,9 in 25,3 odstotka. Delež uporabe javnega potniškega prometa prebivalcev Mestne občine Ljubljana na razdaljah med tri in deset kilometrov predstavlja približno 15 odstotkov vseh potovanj.

Na tem mestu velja izpostaviti nekaj demografskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov. 

V Sloveniji je bilo lani za skoraj 24 odstotkov več registriranih vozil kot pa leta 2013. V Ljubljani je četrtina vseh delovnih mest v državi, 142.500 delovno aktivnih oseb iz drugih občin in študijsko središče z okrog 40.000 študenti. Dnevno v Ljubljano tako od drugod pride več kot 120.000 motornih vozil.

Kaj bi nas moralo skrbeti

Kot kažejo ugotovitve Petra Liparja s Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ga med izpostavljenimi podatki najbolj skrbi povprečna zasedenost avtomobila, ki je 1,1. Najbolj pa ga je razočaral podatek, da 30 odstotkov Ljubljančanov uporablja avtomobil na potovanjih do treh kilometrov (12,5 odstotka se jih z avtom odpravi na do en kilometer dolgo pot).

Kot težavo je izpostavil javni prevoz, ki da stagnira iz leta v leto in ne more zadostiti potrebam ljudi v času prometnih konic. Od 142.500 delovno aktivnih oseb jih tako v času prometnih konic z vlakom v Ljubljano pride 11.000, z avtobusi pa 8000.

Izkazalo pa se je tudi, da zajeta populacija na dan opravi eno potovanje več, kot pa je evropsko povprečje.

Kot je pojasnil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora gre za nenavaden podatek, ki bi ga veljalo raziskati, torej kaj so te poti. Najbolj se je povečalo število peš poti, kar intuitivno ni najbolj razumljivo, je dejal in izpostavil upad števila in deleža poti z javnim potniškim prometom, pri čemer je dejavnik tudi epidemija covida-19.

A kljub temu meni, da podatki odražajo ukrepe, ki so bili izvedeni. Kot primer je navedel večje število poti s kolesom, ker so se v Ljubljani izboljšali pogoji za kolesarjenje.