Od zidov do mostov: Projekt, ki je zrušil meje med kulturami

Študentke tretjega letnika socialne pedagogike so od začetka marca pa do sredine maja izvajale projekt z naslovom 'Od zidov do mostov'.

Z izbiro naslova so želele opozoriti na glavni namen projekta: rušenje nevidnih meja med dvema kulturama in posledično gradnjo pristnih, sprejemajočih in sodelujočih vezi preko izmenjave različnih znanj in izkušenj ter lajšanje procesa integracije sodelujočim. 

Organizatorice projekta so Brina Greif, Eva Premzl, Katja Kastelic in Katja Šercer.

Projekt so začele snovati v začetku marca 2021, zaključile pa so ga v sredini maja tega leta. Pri projektu je sodelovala tudi Slovenska filantropija, ki je vključila v projekt tudi begunce, trenutno živeče v Sloveniji. 

Projekt namenjen mladim migrantom

Projekt so namenile mladim, ki so si želeli kulturne izmenjave, preko katere so si študentke prizadevale za opolnomočenje sodelujočih, destigmatizacijo in za vzpostavitev recipročnih odnosov med izvajalkami in ciljno skupino. Projektu se je z veseljem pridružilo šest fantov, starih od 19 do 26 let. 

Fantje, ki so se projektu pridružili so že pod mednarodno zaščito ali pa nanjo še čakajo. Nahajajo se v specifičnem položaju, saj so se prisiljeni znajti v tuji državi v posebno občutljivem obdobju mladosti, ki že samo po sebi prihaja z mnogo izzivi. Njihov položaj je poln negotovosti, ki jo na različne načine skušajo čim bolje obvladovati.

S projektom so se organizatorice trudile njihove že tako nadpovprečno razvite veščine soočanja z zahtevnimi situacijami okrepiti na način, za katerega se jim je zdelo, da ga še niso bili deležni. 

»Za delo z mladostniki migranti smo se odločile, ker smo želele sodelovati z našimi vrstniki, obenem pa se nam je zdela ta ciljna skupina prezrta, saj - ko in če že govorimo o beguncih in migrantih - običajno omenjamo migrante nasploh ali pa otroke migrante. Le redko govorimo o mladostnikih, ki se znajdejo pred izzivom integracije v njim neznano družbo, kar je bil naš glavni razlog, da smo želele sodelovati prav z njimi, saj se prav ta populacija zagotovo sooča s svojevrstnimi izzivi, ki niso enaki izzivom migrantov nasploh. Prepričane smo bile, da se lahko oboji kaj naučimo drug od drugega - oni od nas in me od njih.

Svojo prednost, ki bi nam lahko pomagala pri lažji realizaciji zastavljenih ciljev, smo videle v starosti izvajalk, ki je podobna starosti mladostnikov, s katerimi smo sodelovale. Prav ista starostna skupina nam je pomagala pri lažjem vzpostavljanju stika z mladostniki in kasnejšega oblikovanja prijetnega delovnega odnosa,« razlaga Brina Greif, ena od organizatoric projekta Od zidov do mostov.

Izvedba projekta

V okviru projekta sta bila izvedena dva srečanja. Na prvem, so se sodelujoči med seboj spoznavali preko različnih aktivnosti, delili svoja pričakovanja glede sodelovanja in izmenjali najljubše besede v maternih jezikih, s čimer so spoznali jezike drug drugega in hkrati poglobili znanje slovenščine. 

Drugo in hkrati zadnje srečanje so izvajale v prostoru na filantropiji, ki je namenjen druženju. Izvedli so plesno aktivnost, pri kateri so fantje pokazali njihove palestinske plese, organizatorice projekta pa so podelile s tujci nekaj »slovenskih plesnih korakov«. Srečanje so zaključili še s prijetno družabno igro Enka. 

Projekt, ki je pustil pečat

Potrebe, ki jih begunski mladostniki čutijo so na eni strani povezane s procesom integracije, na drugi strani pa s specifičnimi potrebami razvojnega obdobja, v katerem se nahajajo. 

V zvezi z integracijo je velik problem, da begunskim mladostnikom manjka stika z mladimi iz novega okolja, zaradi česar občutijo izločenost in manjvrednost. Velika potreba ranljivih skupin nasploh, ki pa jo je izjemno težko ustrezno nasloviti, je potreba po vključenosti v okolje.

Aktivnosti projekta Od zidov do mostov so bile izbrane in zasnovane tako, da naj bi z njihovo pomočjo uporabniki krepili svoja močna področja in okrepili občutek lastne moči, ki je nujno potreben za uspešno integracijo v družbo. 

Prav tako je bil eden od glavnih doseženih ciljev projekta oblikovanje recipročnih odnosov. Ena ključnih potreb vsakega posameznika je potreba po tem, da je s svojim znanjem, spretnostmi, veščinami koristen v svoji skupnosti in da je lahko komu drugemu v pomoč.

»To potrebo smo zaznale kot eno najbolj nezadovoljenih pri ciljni skupini, s katero smo sodelovale, zato je naš program slonel na oblikovanju recipročnih odnosov,« pove Brina Greif.

Ob tem organizatorice projekta dodajajo, da bi bilo tovrstnih projektov, ki bi sloneli na aktiviranju uporabnikov, moralo biti več, saj je potreba po njih še kako prisotna: »Naš projekt bi lahko bil dobra iztočnica za nadaljnjo delo z mladimi migranti, kjer ti ne bi bili le pasivni prejemniki pomoči, temveč bi aktivno sooblikovali skupne aktivnosti in nasploh vsebino programa. Prepričane smo, da je prav slednje tisto, s čimer je projekt prispeval k majhni, a vsaj nekolikšni, izpolnitvi potreb izbrane ciljne skupine.«