Federico Pignatelli della Leonessa po podelitvi naziva častne članice Olimpijskega komiteja Slovenije odvetnici Tjaši Andree Prosenc javno izpostavlja dolgoletni spor glede premoženja na Wolfovi ulici v Ljubljani.
Podelitev naziva prve častne članice Olimpijskega komiteja Slovenije odvetnici Tjaši Andree Prosenc je sprožila tudi kritične odzive.
Italijanski podjetnik Federica Pignatellija della Leonessa, vnuk ljubljanskega industrialca Emerika Mayerja, v odprtem pismu vodstvu Olimpijskega komiteja Slovenije očita, da je z omenjenim priznanjem počastilo osebo, s katero je že vrsto let vpleten v spor glede družinskega premoženja.
Pignatelli v pismu navaja, da je bila Tjaša Andree Prosenc dolga leta pravna zastopnica njegove družine v postopkih, povezanih s premoženjem na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani, ki je bilo po denacionalizacijskih postopkih vrnjeno družini Mayer.
V odprtem pismu odvetnici očita zlorabo zaupanja, nezakonite postopke in oškodovanje družine. Med drugim trdi, da je bila njegova mati Doris Mayer zaradi nepoznavanja slovenskega jezika in pravnega sistema posebej ranljiva, zaradi česar naj bi prišlo do spornih postopkov pri upravljanju družinskega premoženja.
»Vprašanje je: katere vrednote kot družba nagrajujemo? In ali integriteta v Sloveniji sploh še kaj pomeni,« je med drugim zapisal Pignatelli.
-
Lokalno | 0 komentarjevZgodba Mayerjeve hiše: Od Tromostovja do Sladkega življenja
Kdo je Tjaša Andree Prosenc?
Tjaša Andree Prosenc velja za eno najvidnejših osebnosti slovenskega olimpijskega gibanja.
Dolga leta je delovala v vodstvu Olimpijskega komiteja Slovenije, bila članica različnih mednarodnih športnih organov ter tudi članica Mednarodnega arbitražnega razsodišča za šport v Lozani.
Aprila letos je postala prva častna članica v zgodovini Olimpijskega komiteja Slovenije, kar je bil povod za novo javno pismo italijanskega podjetnika.
Poziv Olimpijskemu komiteju Slovenije
Avtor pisma poudarja, da njegovo sporočilo ni usmerjeno proti športu, temveč predstavlja poziv k odgovornosti institucij pri podeljevanju najvišjih priznanj.
Po njegovem mnenju bi morale organizacije pri takšnih odločitvah upoštevati tudi širši družbeni in osebni kontekst posameznikov, ki jih nagrajujejo.
