Opazili smo, da so stanovalci ljubljanskega študentskega doma na Wolfovi ulici nasproti našega uredništva čez fasado obesili napis: ŽIVEL DR. IVAN ORAŽEN 100 LET. Razkrivamo zgodbo tega častitljivega Slovenca.
Marsikdo, ki se redno sprehaja po Ljubljani, verjetno samo bežno ošvrkne ali pa gre le mimo Oražnovega doma, prebivališča mnogih študentov medicine, ki lahko v času študija v njem bivajo brezplačno. Njegova vrata so na široko odprta tudi tujim študentom, povprečnemu Slovencu pa ime Ivan Oražen pove bore malo.
Pogovarjali smo se s stanovalko Oražnovega doma, simpatično študentko medicine, in izvedeli fascinantne zadeve o gospodu ter študentskem življenju v domu pred in v epidemiji.
Kdo je sploh bil Ivan Oražen?
Bil je politik, liberalec in človek revolucionarnih pogledov iz narodno-napredne stranke, ki se je bojeval za osvoboditev slovenskega naroda izpod Avstro-Ogrske. Menil je, da bo boj proti Avstrijcem uspešnejši, če bodo Slovenci povezani z Južnimi Slovani. Svoje poslanstvo je poskušal uresničiti preko sokolske organizacije sprva med Slovenci in pozneje tudi med Jugoslovani. Poleg politične kariere je opravljal tudi zdravniški poklic.
Sogovornica pove, da je bil nezakonski otrok – njegov oče naj bi bil sodnik, a ga ni priznal. Rodil se je v Kostanjevici na Krku revni materi, ki ga je v rosnih letih poslala na šolanje v Ljubljano, saj je želela, da postane duhovnik. Med šolanjem je dobival obroke hrane pri pivovarski družini Auer (predhodniki Uniona), kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo.
Na Wolfovi je živel in imel ortopedsko ordinacijo, na Dolenjski cesti pa je kupil še eno hišo – le-ta se imenuje Zeleni grič – v kateri je dandanes prav tako dom študentov medicine, ki ga kličejo Dolenjka. Vanj sta se preselila z Evgenijo, ko je zbolela, saj je bilo bolj zeleno in odmaknjeno.
Tragična ženina smrt in samomor
Z ženo nista imela otrok, saj je umrla mlada – po njeni smrti ni več videl smisla, zato naj bi 11. marca 1921 (od tod stoletnica dr. Ivana Oražna!) domnevno naredil samomor z barbiturati, uradno zabeležen vzrok smrti pa je, da je umrl zaradi srčne kapi. Če ne bi bilo tako, ne bi moglo na njegov ogromen pogreb priti toliko ljudi, kot jih je, in ga pospremiti z vsemi svečanostmi.
Sopodpornik nastanka prve slovenske medicinske fakultete
Bil je sopodpornik nastanka prve slovenske medicinske fakultete leta 1919. Svoj dom na Wolfovi 12 je zapustil vsem študentom (razen bogoslovcem!), a je dom sedaj namenjen samo študentom medicine. Čeprav je bil dom ob ustanovitvi namenjen samo fantom, predstavlja delež deklet sedaj dobro tretjino, v Dolenjki pa prebivajo samo dekleta.
Ker se je zavzemal za spravo, dobre odnose in združenost v duhu, je v oporoki zapisal, da je dom odprt vsem Jugoslovanom. Dandanes v njem prebiva na primer mnogo Makedoncev, s katerimi lepo sobivajo. Še zanimivost: tudi študentski dom bo leta 2025 upihnil sto svečk.
Iniciacija
Zaželjeno je, da si vsak, ki pride na novo v dom, prebere njegov življenjepis, da se tako zave privilegija, ki mu je dan: bivanje v domu je brezplačno, interno se pobira le 15 evrov za stroške, kot so nujna popravila, izlete …
Sogovornica poudari: »Ni samoumevno, da se lahko kar tako prijaviš v dom, ki je v centru mesta in še brezplačen, ga dobiš in tako pač je. Moraš poznati zgodbo, ki je za vsem tem: ustanovitelj je bil »pankrt«, reven, doživel je mnogo tegob v življenju, zato je hotel olajšati življenje bodočim generacijam. Pomembno je, da se ohranja spomin nanj.«
Globoko povezana skupnost
Kot zdravnik je deloval v balkanski vojni, kjer je zares začutil bratsko povezanost med slovanskimi narodi. Prav takšno povezanost še danes čutijo Oražnovci vseh generacij.
Sogovornica pravi, da tvorijo v domu pravo skupnost, saj se vsi res poznajo med seboj.
Nekaj časa je krožila legenda, da naj bi se grdo ravnalo z bruci, vendar so odnosi v domu trenutno super, poudari. Če je kdo že šel iz doma, je šel zato, ker je pričakoval, da bo lahko v njem živel čisto odmaknjeno, »zabubljen« v svoj svet, mu ne bo treba pozdravljati sobivajočih ...
Eden izmed razlogov za njihovo povezanost je tudi želja po varnosti: dolžnost vseh je, da opazijo, kadar je v prostorih nekdo, ki ne biva v domu, da ne pride na primer do kakšne kraje.
To je seveda veljalo pred epidemije, ko so še bili žuri …
Doma se moraš navaditi
Zase pove, da je v dom prišla sramežljiva, zaprta, ni vedela, če jo bodo sostanovalci sprejeli ali ne. Na začetku se je delala, kot da ji je vseeno, če jo bodo, študenti, ki so bili dlje časa v domu kot ona, pa so se naravnost trudili in niso nikoli obupali nad njo.
»Ko se počutiš sprejeto, se počutiš lepo, na njih se lahko obrneš, spodbujajo te in nato s teboj praznujejo tvoje uspehe …«
Doda, da v Oražnu živijo res lepo študentsko življenje in da je to v bistvu njen dom.
Tradicionalni žur s Kreslinom
Življenje v domu je kar pestro. Dogodek leta je definitivno martinovanje, katerega stalni gost je Vlado Kreslin – leta 2019 je nastopil že desetič! Pred njim sta na koncertu nastopala tudi Zoran Predin in Pero Lovšin.
Življenje v epidemiji
No, prejšnje leto Kreslina k njim na žalost ni bilo, prav tako ni bilo praznovanj in žurov.
V prvem valu je šla domov večina študentov, saj pouk na fakulteti ni potekal v živo, k drugemu valu pa so na medicinski fakulteti pristopili drugače: zmanjšali so le število vaj na kliniki, vendar pa le-te potekajo vsaj v živo.
Tako so od tretjega letnika naprej ostali v domu vsi, saj jih ima več ali manj večina tudi službe v Ljubljani. Sama na primer dela v vladnem klicnem centru – ljudem podaja koristne informacije o koronavirusu.
Končno si lahko malo oddahnejo
Na začetku drugega vala so imeli vsi stanovalci doma v aplikaciji Zoom sestanek, na katerem so se med drugim zmenili, da ne bodo delali na covid oddelku, da bodo nosili maske, da bo v kuhinji naenkrat samo ena oseba, jedlo pa se bo v sobah, da se ne bodo preveč družili, še posebej pa, da ne bodo v dom spuščali nikogar, ki ni iz doma. Povsod so namestili seveda tudi razkužila. Tega so se res držali, dosegli pa so, da niso imeli v domu nobenega izbruha.
Trenutno je stanje v domu bolj prijetno: skoraj vsi so že cepljeni, tisti, ki še niso dobili obeh odmerkov, pa se tedensko tudi testirajo. Sama je bila v februarju cepljena in dvakrat testirana.
»Vsem je končno rahlo odleglo in tako je res lažje živeti.«
