Medtem ko druga mesta uvajajo pametne semaforje, Ljubljana ostaja pri starih rešitvah.
Kolesarji v Ljubljani se pri številnih semaforjih še vedno srečujejo z isto težavo – za najavo prečkanja morajo ustaviti, sestopiti s kolesa in pritisniti tipko.
Zdaj opozarjajo, da takšna ureditev ni prilagojena uporabnikom kolesarske infrastrukture in da bi bilo mogoče težavo rešiti z enostavnimi ali sodobnejšimi rešitvami.
Predlagajo, da bi se pri semaforjih, kjer morajo tipke uporabljati tudi kolesarji, namestile dodatne tipke ob kolesarskih stezah. Tako bi jih bilo mogoče doseči brez sestopanja.
Poleg tega so opozorili na možnost samodejnega zaznavanja pešcev in kolesarjev, ki je v številnih tujih mestih že uveljavljena praksa. Takšni sistemi omogočajo bolj prilagodljivo delovanje semaforjev in manj nepotrebnega čakanja, predvsem kadar na vozišču ni drugih udeležencev.
Občina: »Sestopanje s kolesa ne predstavlja nesorazmerne obremenitve«
Mestna občina Ljubljana sprememb za zdaj ne načrtuje. V odgovoru so pojasnili, da je obstoječa ureditev skladna z veljavnimi predpisi, standardi in normativi ter da nadgradnja oziroma sprememba obstoječega načina delovanja semaforske signalizacije trenutno ni predvidena.
Na občini menijo, da trenutna ureditev ne predstavlja večje ovire za uporabnike.
»Uporaba tipke za najavo prečkanja je običajna prometna rešitev, ki od uporabnikov zahteva le kratkotrajno aktivacijo signalizacije, pri čemer morebitno sestopanje s kolesa ne predstavlja nesorazmerne obremenitve in bistveno ne vpliva na varnost ali pretočnost prometa,« so navedli.
Je Ljubljana res omejena le na minimalne standarde?
Pobudniki še opozarjajo, da dejstvo, da je določena rešitev skladna s predpisi, še ne pomeni, da je najboljša možna rešitev. Po njihovem mnenju bi moralo mesto, ki želi spodbujati kolesarjenje, infrastrukturo prilagoditi tudi udobju in praktičnosti vsakodnevnih uporabnikov.
Vprašanje ni zgolj pritisk na gumb, temveč način razmišljanja o prometu. Kolesar, ki mora pri vsakem takem semaforju sestopiti, prekiniti vožnjo in ponovno speljati, doživlja infrastrukturo drugače kot pešec.
