Z. Š.
Zlata ladjica je z življenji meščanov tesno povezana že skoraj pol tisočletja. Investitorja Andreja Cirman in Marko Konič sta ji s temeljito prenovo vdahnila novo življenje.
Ker je Ljubljančanom poznana kot pivnica, sta to vlogo ohranila, prostori nad lokalom pa bodo predvidoma konec meseca zaživeli kot butični hotel - izhodiščna točka za tuje goste, ki si želijo Slovenijo spoznati skozi luksuzna petzvezdična doživetja.
Vstop v prenovljene prostore pospremi prijetno spoznanje, da so precej svetlejši kot nekdaj, v zraku je čutiti povezanost z bogato zgodovino stavbe.
Videti je, da je posebna pozornost namenjena podrobnostim, ki so v resnici velikega pomena, saj so pravzaprav tiste, ki doživetje obiska na koncu dvignejo na višjo raven.
Tako se na delih prenovljenih sten bohotiijo delčki starih temeljev, ki pripovedujejo zgodbo o zgodovini stavbe, ob kavi pa vam vedno postrežejo še z majhnim domačim rjavčkom (ang. browniejem), zaradi katerega je še tako zoprn dan vsaj malo slajši.
Ker je stavba pod spomeniškim varstvom, je bilo treba biti ob prenovi pozoren na precej reči.
»Na dediščino stavbe lahko gledaš kot na prekletstvo ali priložnost. Moderen dizajn lahko naredi kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli. Imeti stavbo, ki je z vidika lokacije in zgodovine tako edinstvena, je zagotovo priložnost,« je izpostavila Cirmanova.
Prenova je trajala približno dve leti in pol, še enkrat toliko časa pa so pred tem porabili za ideje, načrtovanje in vse postopke, ki upravljanju s takšno stavbo pritičejo.
»Celotno prenovo smo izpeljali s spoštovanjem do zgodb, ki jih sporoča ta stavba,« je povedala in dodala, da je ustvarjanje lepih zgodb njihovo poslanstvo.
Katere zgodbe skriva Zlata ladjica?
V butičnem hotelu je 15 sob, vsaka je drugačna, vsaka ima svojo številko, a predvsem tudi svoje ime, ki mu je prilagojena tudi oprema v njih.
Ena od njih recimo nosi ime Šuštarski most, saj okno gleda točno v tisto smer. Ker je Šuštarski most Plečnikovo delo, je v sobi tudi replika Plečnikovega stola, je pojasnila Cirmanova.
Druga je poimenovana Jazon in argonavti, saj naj bi ime gostilne Zlata ladjica izviralo iz tega, da so Jazon in argonavti mimo peljali zlato runo. Odsekana soba pripoveduje zgodbo o tem, da so stavbo zaradi pridobivanja prostora za promet, ki je bil včasih del strogega centra Ljubljane, preprosto odsekali.
Eno od sob so poimenovali Kovačija, saj so arheologi ob izkopavanjih odkrili ostanke najstarejše kovačije v Ljubljani iz 11. stoletja.
Nagajivi zvonci pa so eni izmed sob nadeli ime zato, ker so v prestolnici nekoč ob 11. uri zvečer zvonili zvonci, ki so opozarjali, da je treba izprazniti gostilne, je razložila Cirmanova.
Izpostavila je, da je Zlata ladjica izjemno markantna stavba, ki je bila na zunaj videti kot propadajoča stavba, s streho, polno golobov, skrivala pa je toliko izjemnih zgodb.
»Prav je, da se te zgodbe ohranja. To daje svoj čar. To je potrebno varovati, saj je to naša posebnost, butičnost,« je dejala.
Tradicionalno zbirališče z vrhunsko ponudbo
S pivnico v spodnjem prostoru so po besedah Cirmanove meščanom vrnili, kar je tukaj nekoč bilo. »V naši generaciji je bila to klasična lokacija, kjer smo se družili. Tradicionalno zbirališče,« je dejala.
Zaenkrat sodelujejo s 13 slovenskimi kraft pivovarji, tujih piv ne ponujajo. Tudi vina imajo slovenska.
»Nimamo kokakole, lahko dobite Cockto,« je idejo v ozadju ponudbe ponazorila Cirmanova.
Tudi jedilni list je zasnovan tako, da govori zgodbo. Sestavine, ki jih uporabljajo, so lokalne in sezonske, hrana je sledljiva.
»Točno vemo, s katere kmetije je piščanec; kruh in prigrizke, ki jih dobite ob pivu, pečemo sami,« je povedala.
Butični hotel namenjen predvsem zahtevnim gostom iz tujine
Številni odzivi ob odprtju gastropuba so zelo simpatični.
»Gospod se je iz Celja pripeljal z vlakom, samo zato, ker je slišal, da je Zlata ladjica spet odprta. Prišel je, nekaj spil in se z vlakom odpeljal nazaj v Celje,« se je nasmehnila Cirmanova.
V gastropub zahajajo predvsem domačini, butični hotel nad njim, ki bo predvidoma odprt konec meseca, pa je namenjen predvsem tujim gostom.
»V Sloveniji je ponudba nastanitev za goste, ki želijo destinacijo spoznavati na luksuznem nivoju, precej omejena. To je niša, ki jo zapolnjujemo,« je pojasnila.
Čeprav so časi za gostinstvo in turizem težki, to investitorjema nikakor ni vzelo poguma.
»Če bi vedno razmišljali o tem, da je nek projekt tvegan, se nikoli ne bi ničesar lotili. Mi v našo zgodbo verjamemo. Imamo unikatno ponudbo, ki je na trgu še ni. Izzivi so in vedno bodo, ampak sreča je na strani pogumnih,« je sklenila.
Starejše novice
