Mladim za podnebno pravičnost je uspelo odpreti javno strokovno razpravo o ravnanju z gozdom na Rožniku.
Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in IPoP so opozorili na ekološko in socialno funkcijo gozda, na varstvo narave, podnebne spremembe ter potrebe in pričakovanja prebivalcev nedopustno intenzivno sekanje starejših dreves.
K javni razpravi o dogajanju in k spremembi prakse upravljanja z gozdom v bolj pregledno, vključujočo in vsestransko ter dolgoročno vzdržno, so pozvali tudi Mestno občino Ljubljana.
V tem obdobju so organizirali prvo javno strokovno razpravo o dogajanju.
Ob tem ugotavljajo, da so bili do sedaj izpostavljeni številni pomembni strokovni vidiki urejanja zavarovanega mestnega gozda, za katere bi si prebivalke in prebivalci ter strokovna javnost želeli vedeti že bistveno prej, gotovo pa, da bi bili upoštevani pri odločanju o pomlajevanju gozda in sekanju odraslih zdravih dreves.
Ravnanje z mestnim gozdom
Zato pozdravljajo odločitev Zavoda za gozdove o pripravi širšega posveta o ravnanju z mestnim gozdom v naslednjih tednih in pozivajo Mestno občino Ljubljana, da ob upoštevanju navedenega do nadaljnjega sprejme sklep o zaustavitvi sečnje preostalih 20 odstotkov odkazanih zdravih odraslih dreves.
Po tem, ko so Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in IPoP s tiskovno konferenco o dogajanju na Rožniku sprožili predvsem val podcenjujočih odzivov o pretirani čustvenosti in nestrokovnosti odziva na sekanje dreves na Rožniku, se je 13. januarja na dogajanje odzval Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
Preko novice na svoji spletni strani so nedvoumno sporočili, da bi lahko bolj postopno in do vsakega drevesa pozorno ukrepanje manj poseglo v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda in na daljši rok doseglo enake rezultate načrtovane sečnje.
Simbolični protest pod Rožnikom
Spodbujeni s strokovno držo osrednje državne naravovarstvene institucije so se v torek zbrali na simboličnem protestu pod Rožnikom in dodatno osvetlili legitimne strokovne vidike urejanja mestnega gozda.
Vidik varstva narave (Rudi Kraševec, biolog in ekolog in Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka), vidik podnebnih sprememb (Primož Ribarič, meteorolog) in vidik pravic prebivalcev, da so pravočasno obveščeni o posegih v svoje okolje ter tudi da se odzivajo na stanje in sodelujejo pri njegovem urejanju (dr. Maja Simoneti in Sanja Fidler, komunikologinja in redna obiskovalka).
Med drugim so opozorili na vlogo gozda v procesih obnavljanja narave, ki zaradi pomena narave v soočenju človeštva s podnebnimi spremembami postajajo skupna naloga držav članic Evropske unije in globalne skupnosti.
Na dogodku so tudi ponovili naše tri zahteve, naslovljene na Mestno občino Ljubljana kot lastnico gozda, naročnico poseka in ustanoviteljico Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib:
- naj se posek začasno ustavi,
- naj se odpre javna razprava o tem, zakaj in kako se mestni gozd s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami v krajinskem parku pomlajuje ter
- naj se javnosti zagotovi, da bo prihodnje upravljanje mestnega gozda upoštevalo različne ekološke in socialne funkcije gozda in pravice prebivalcev do sodelovanja.
V duhu poziva Mestni občini Ljubljana k javni predstavitvi argumentov in načrtov za sekanje so, trdno prepričani o nujnosti interdisciplinarne javne razprave, 19. januarja.
S pomočjo novinarke Monike Weiss so organizirali prvo kratko spletno strokovno posvetovanje o dogajanju na Rožniku.
V pogovoru so sodelovali: Viktor Miklavčič, vodja ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je sodeloval pri izdelavi gozdno gospodarskega načrta, na osnovi katerega je bil posek izveden; mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki je objavil prelomno stališče o naravovarstvenih vidikih poseka na Rožniku; Primož Ribarič, meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost; Rudi Kraševec, biolog in naravovarstvenik ter podpornik protesta, Tomaž Mihelič, ornitolog in član Društva za opazovanje ptic Slovenije – DOPPS ter dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka z IPoP-a.
Kaj so glavne ugotovitve razprave?
Glavna ugotovitev razprave je, da bi bilo za naravo v gozdu, za gozdno in mestno okolje, klimo in uporabnike gozda in prebivalce mesta bolje, če bi bilo pomlajevanje in sanitarno čiščenje gozda na Rožniku izvedeno bolj počasi in bolj preudarno. Lahko bi celo pomaljevanje tudi v celoti prepustili naravnim ciklom.
Zavod za gozdove namreč občini kot lastnici ni odredil takega poseka ali ga od nje zahteval, ampak ga je zgolj dovolil.
Druga pomembna ugotovitev razprave je, da so ekološke in socialne funkcije gozda na Rožniku pomembnejše od gospodarskih in da bi bilo slednje potrebno dosledno upoštevati pri upravljanju gozda.
Prav tako je pomembno upoštevati, da se koristi gozdnih dreves za varstvo narave in okolja s staranjem dodatno povečujejo in da je zato dolgoročno gledano treba stara zdrava drevesa toliko bolj zavzeto varovati pred sekanjem.
Tretja pomembna ugotovitev razprave je, da sta gozd na Rožniku in območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib tudi kulturna dediščina prebivalcev Ljubljane in osrednja javna zelena površina prestolnice ter kot taka predmet legitimnega zanimanja prebivalcev za dogajanje in njihovega interesa za sodelovanje pri urejanju.
Izražena je bila tudi teza, da z bolj aktivnim vključevanjem prebivalcev v urejanje parka morda do sekanja, ki smo mu bili priča, sploh ne prišlo.
- To vodi v ugotovitev, da mora upravljanje s parkom v prihodnje postati bolj pregledno in odprto za pravočasno posvetovanje s prebivalci in uporabniki, hkrati s tem pa tudi za aktivno vključevanje prebivalcev v varstvo in razvoj parka.
Dobro je, da se sekanje dreves na Rožniku ne nadaljuje
Sodelujoči so se tudi strinjali, da je treba o načinu varstva dreves in gozda na Rožniku ter o upravljanju krajinskega parka še javno in interdisciplinarno razpravljati.
Potrebno je poiskati način, kako bomo zagotavljali tudi stara drevesa v gozdovih, ne samo na Rožniku ampak tudi drugje po Sloveniji. Zdaj je primeren čas za tovrstno razpravo, saj se pomen mestnega gozda za prebivalstvo in za mestno okolje pod vplivom podnebnih sprememb še povečuje in je dobro, da se sekanje dreves na Rožniku do nadaljnjega ne nadaljuje.
Drugi pomembni vidiki razprave
Zavod za gozdove je izdal odločbo za posek na osnovi Gozdno gospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana, ni pa poseka odredil. Zanj so se odločili in ga v taki izvedbi naročili z Mestne občine Ljubljana.
Zaenkrat je posekanih že 80 odstotkov dreves iz načrtovanega obsega 398 dreves, med katera pa so všteta tudi ležeča drevesa, ki jih je iz gozda treba odstraniti.
Sekanje je zaenkrat ustavljeno zaradi vremena in čas je primeren za to, da se odpre razprava o načinu vzdrževanja gozda na Rožniku. Načrtovano je še sekanje dreves ob poteh, kjer so drevesa lahko nevarna – to stanje nadzira Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib.
Gozdnogospodarski načrt sicer predvideva postopno pomlajevanje, tako da se v obdobju desetih let lahko postopoma poseka največ do 50 odstotkov prirastka. Ko se bo začel pripravljati nov gozdnogospodarski načrt za, bo izdan Poziv za podajanje pobud, kar bo formalna priložnost za podajanje novih predlogov o režimu upravljanja in varstva.
Kaj nam primanjkuje?
Slovenske gozdarske prakse so dobre in v povprečju imamo dobro ohranjen gozd, primanjkuje pa nam habitata gozdnih specialistov.
Prioritetno lahko stara drevesa najbolj učinkovito varujemo prav v javnih gozdovih in v zavarovanih območjih.
Gozd sam po sebi ne potrebuje pomlajevanja; pomlajevanje – s sečnjo – je namenjeno spodbujanju lesnoproizvodne funkcije gozda. Preko naravnih ciklov, ki so bistveno daljši in kjer odmirajoča in odmrla lesna biomasa igra ključno vlogo, pa narašča pomen predvsem podnebne in biodiverzitetne funkcije dreves in gozda.
Gozd ima v času podnebnih sprememb pomembno vlogo, prispeva k blaženju (ponor ogljika, mikro delcev in onesnaževal) in prilagajanju (hlajenje zraka, zadrževanje vode in varstvo vodnih virov). Stara drevesa imajo večje pozitivne učinke na ponor ogljika, hlajenje zraka in zadrževanje padavin in so tudi pomembnejša za varstvo biodiverzitete kot mlajša in manjša drevesa.
V Sloveniji kljub sonaravnemu gozdarstvu močno primanjkuje starih dreves in naravi prepuščenih gozdov, takih je le 1% slovenskih gozdov. Imeli smo odličen star gozd sredi Ljubljane, vendar, namesto da bi iz njega naredili naravni rezervat oziroma naravi bolj prepuščen gozd, dopuščamo, da se v njem mnogonamensko in zelo poudarjeno lesnoproizvodno gospodari.
Rožnik, zavarovan kot območje varstva narave in kot območje kulturne dediščine
Pri upravljanju z mestnim gozdom na Rožniku moramo upoštevati njegovo večnamenskost in dejstvo, da je območje zavarovano kot območje varstva narave in kot območje kulturne dediščine.
Območje je centralni javni prostor prestolnice velikega socialnega, zgodovinskega, kulturnega, javnozdravstvenega, rekreativnega, izobraževalnega, naravovarstvenega, okoljevarstvenega in razvojnega pomena ter kot tako pričakovano in upravičeno deležno velikega zanimanja prebivalcev, rednih uporabnikov in obiskovalcev.
Sodelovanje javnosti v urejanju bivalnega okolja predstavlja ne le pravico ljudi, ampak tudi razvojni potencial, povečuje možnosti za učinkovito varstvo in razvoj zavarovanega območja in za krepitev upravljavske sposobnosti z dodatnim znanjem, delom, odgovorno rabo ali tudi sredstvi.