Kaotična križišča, (pre)počasna vožnja in slaba prometna kultura.
Na Redditu, spletni platformi, ki deluje kot kombinacija foruma in družbenega omrežja, se je pojavila tema, ki je sprožila precej odzivov.
Nanaša se na promet v prestolnici. Eden od uporabnikov omenjene spletne platforme je odprl nit z naslovom ljubljanski promet – 'rant' in zapisal:
»A se še komu zdi, da je ljubljanski promet iz dneva v dan slabši? Vožnja pod omejitvijo postaja slovenski nacionalni šport, da ne zgubljam časa o tem, kako se ljudje vključujejo na obvoznico.«
Objava je prejela precej odzivov, nekaterih tudi precej poglobljenih, tako se je razprava hitro razvila v presenetljivo iskren pregled nad tem, kaj Ljubljančane pri vožnji po mestu najbolj moti. Poleg jeze in frustracij pa je mogoče zaslediti tudi nekaj konstruktivnih idej.
Najbolj pereče: križišča in blokade
Eden najpogosteje izpostavljenih problemov je ustavljanje v sredini križišč:
»Zakaj ljudje rinejo v križišče, če je vnaprej jasno, da bodo ostali sredi njega in zablokiral ves promet? Mislim, a res nimamo osnovne prometne kulture in zmožnosti predvidevanja,« je zapisal eden od pridruženih v nit.
Drugi so se strinjali in celo predlagali tuje prakse, ki bi lahko pomagale.
»Ogromne gužve v Ljubljani bi rešili, če bi naredili kot v Angliji, kjer Imajo kamere na križiščih. Če ostaneš v njem, ko je gužva, dobiš v nabiralnik lepo kazen. Kar naenkrat noben ne bi več (o)stal v križišču,« je napisal naslednji.
Je problem vozniška kultura ali infrastruktura?
Med razpravljalci ni enotnega odgovora. Nekateri so prepričani, da je glavni razlog slaba prometna kultura in počasna vožnja:
»Aktivno moraš vozit. Dinamičen-agresiven-štajerski voznik pa lahko vse to izkoristi,« je nekdo svoj pogled začinil z malo humorja.
Spet nekdo drug pa je bil še bolj neposreden:
»Totalni deb*** na cestah. Vključevanje na avtocesto s 50 kilometrov na uro, v rondojih nobenih smernih kazalcev, nepoznavanje osnov cestnoprometnih predpisov,« je zapisal.
Drugi pa so odprli povsem drugačen pogled - ne krivijo voznikov, ampak sistem.
»Kaj pa, če je preveč vozil za trenutno ljubljansko cestno infrastrukturo in tudi če bi ljudje vozili perfektno, se situacija ne bi zelo izboljšala?«
Seznam očitkov je dolg
Skupno številnim komentarjem je občutek, da promet v prestolnici nima jasne politike in vizije. Kot meni eden od uporabnikov:
»Prepovedat telefone in vse pametne naprave. Naj vsak samo vozi in to je to.«
Medtem ko drugi opozarjajo na zelo slovenske posebnosti:
»A je kdo opazil, da je v slovenskih mestih glede na tujino nenavadno malo enoslednih vozil? Vsi rinemo gor in dol z avtomobili.«
Voziti hitreje ali počasneje?
Morda najbolj zanimiva razprava se je razvila o tem, ali bi hitrejša vožnja sploh izboljšala pretočnost. Presenetljivo je več uporabnikov poudarilo, da je odgovor ravno nasproten.
»Hitrost vožnje za optimalno pretočnost je precej nižja kot bi si mislil (30 do 50 kilometrov na uro). Pri višjih hitrostih pride do fantomskih zamaškov,« je dejal.
In kaj bi pomagalo?
Če pregledamo vse komentarje, se pojavi nekaj skupnih točk: blokade križišč in neupoštevanje pravil, preveliko število vozil za trenutne ceste, vožnja pod omejitvijo in počasno vključevanje, slaba vozniška kultura in uporaba telefona med vožnjo ter pomanjkanje zanimanja za alternative (moto-vozila, boljša infrastruktura, javni prevoz).
Čeprav se uporabniki ne strinjajo o vzrokih za hude zastoje, med komentatorji 'štrli' eno: promet v Ljubljani je postal problem, ki ga čuti vsak voznik – in vsak po svoje oceni, zakaj je tako.
