Delova stolpnica ob Dunajski cesti, znana tudi kot Črna vdova, je ena izmed najbolj prepoznavnih stavb v središču Ljubljane. Zgrajena je bila v 1970-ih letih, ko so bile stolpnice znak modernizacije in gospodarskega razvoja. Zasnovana je bila kot poslovno središče, v njej pa so dolgo časa domovali časopisna hiša Delo in druge pomembne gospodarske in medijske institucije.
Kljub svoji impozantni višini in funkciji pa je stolpnica pridobila precej kontroverzen ugled.
Kako je Delova stolpnica dobila vzdevek Črna vdova?
Vzdevek Črna vdova je stolpnica dobila zaradi svoje zunanjosti. Stavba je odeta v temne steklene panele, ki ji dajejo hladno, mogočno podobo, kar je v kombinaciji s pomanjkanjem estetskih prilagoditev povzročilo, da so Ljubljančani hitro našli primeren vzdevek.
Mnogi so menili, da je stavba mračna, brez duše in ne sodi v mesto, ki je tradicionalno bolj povezano z zgodovinskimi in klasičnimi arhitekturnimi oblikami. Kljub vsemu pa je stolpnica skozi desetletja postala del mestne panorame in simbol razvoja prestolnice.
Arhitektura in namen Delove stolpnice
Stavba je bila zasnovana v modernističnem slogu, ki je bil v tistem času zelo priljubljen. V višino meri nekaj več kot 70 metrov, kar jo uvršča med višje stavbe v Ljubljani. Čeprav njena arhitektura na začetku ni bila dobro sprejeta, je z leti postala pomemben del poslovne infrastrukture prestolnice.
V njej so dolgo časa domovali novinarski in medijski oddelki časopisne hiše Delo, zaradi česar je stolpnica dobila ime Delova. Pozneje so se v stolpnici naselile še druge poslovne enote, a njena glavna vloga kot sedež medijev je ostala močno zasidrana v zavesti Ljubljančanov.
Težave z vzdrževanjem in preobrazbo
Kot mnoge starejše stolpnice, tudi Črna vdova ni bila imuna na težave, povezane z vzdrževanjem. Temni stekleni paneli so pogosto kazali znake dotrajanosti, stavba pa je bila deležna kritik zaradi energijske neučinkovitosti. V zadnjih letih so se pojavile razprave o potrebi po prenovi, a zaradi visoke cene vzdrževalnih del prenova še ni bila izvedena v celoti.
Delova stolpnica danes
Danes je Delova stolpnica še vedno poslovno središče, a z nekoliko manjšo pomembnostjo kot v preteklosti.
V luči novih arhitekturnih dosežkov in sodobnejših poslovnih stavb v Ljubljani se stolpnica sooča s konkurenco. Kljub temu ostaja nepogrešljiv del mestne vedute in nosi s seboj zgodovinsko vrednost, ki priča o času, ko je Slovenija doživljala hitro gospodarsko rast in tehnološki napredek.
Čeprav je stolpnica zaradi svoje zunanjosti dobila negativni vzdevek, je še vedno del identitete Ljubljane. Mnogi jo vidijo kot simbol prehoda v moderno obdobje, ki se je v prestolnici začelo v drugi polovici 20. stoletja.
Ostaja pa tudi izziv za prihodnje arhitekte in načrtovalce, kako to znamenito stavbo posodobiti in jo hkrati ohraniti kot del ljubljanskega urbanega okolja.
Starejše novice
