Dijaški dom Tabor v Ljubljani bo izvedel skoraj 143.000 evrov vredno investicijo v sodobne sisteme požarnega javljanja. Projekt bo zaključen do jeseni 2025.
Dijaški dom Tabor ima za sabo bogato zgodovino. V tem času je bil deležen marsikatere posodobitve, manko ene pa te dni še posebej bode v oči.
Spomnimo. Konec januarja je požar zajel dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani. Evakuirali so 363 ljudi, 11 dijakov je bilo ranjenih. Eden je bil močno opečen, nekateri so zaradi vdihavanja dima potrebovali predihavanje, nekaj pa se jih je poškodovalo, ko so skakali skozi okna v prvem nadstropju.
Dogodek pa je razkril tudi zakonsko pomanjkljivost - da požarni javljalniki za take objekte niso obvezni. Marca so v dijaškem domu s finančno pomočjo ministrstva za izobraževanje, namestili požarni alarm v največji stavbi B, v kateri se je požar tudi zgodil. S pomočjo ministrstva pa bo požarna varnost nadgrajena tudi v drugih domovih.
Ni še bila tako stroga
Zakonodaja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so gradili novo stavbo dijaškega doma Tabor, še ni imela tako strogih zahtev glede požarne varnosti.
Marsikatera stavba tako danes ne zadostuje niti minimalnim zahtevam požarne varnosti.
Zato nameravajo izboljšati požarno varnost v objektih A, B in C. Gre za projekt z naslovom »Izvedba aktivnega požarnega javljanja«, ki je bil potrjen marca 2025 in vključuje namestitev sodobnih sistemov za zgodnje zaznavanje požara, pravočasno opozarjanje stanovalcev ter učinkovito ukrepanje intervencijskih služb.
Do prihodnjega šolskega leta
Dijaški dom Tabor trenutno nudi bivanje okoli 300 dijakom in 34 zaposlenim ter skrbi za varno okolje v več kot 130 sobah, jedilnici, učilnicah, fitnesu in drugih prostorih.
Aktivni sistemi za javljanje požara so ključni, saj omogočajo hitro zaznavanje nevarnosti in pravočasno ukrepanje, kar zmanjšuje tveganja za življenje, zdravje in materialno škodo.
Skupna ocenjena vrednost investicije znaša približno 143.000 evrov z davkom na dodano vrednost. Dijaški dom Tabor bo sredstva zagotovil iz več virov, vključno z lastnimi sredstvi, državnimi sredstvi in sredstvi iz proračuna ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Časovni načrt predvideva izvedbo projektnih del od marca do septembra, kar pomeni, da bo novi sistem aktiven že v začetku prihodnjega šolskega leta.
