Cankarjev dom se kot en od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji pridružuje praznovanju 4. svetovnega dneva čebel, katerega glavni namen je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. Hkrati je svetovni dan čebel priložnost za prenos bogatega slovenskega znanja in tehnologije čebelarstva ter za utrditev slovesa Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države na svetovni ravni.
Generalna skupščina OZN je decembra 2017 na podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Od takrat na današnji dan praznujemo in opozarjamo na življenjsko pomembnost čebel za obstoj življenja na Zemlji.
Čebelnjak na strehi Cankarjevega doma
Na eni od strešnih teras že od pomladi 2011 domujejo čebele in slovenski hram kulture se lahko pohvali z nazivom pobudnika mestnega oziroma urbanega čebelarstva v Sloveniji. Franc Petrovčič, ki skrbi za čebele v Cankarjevem domu, je bil leta 2014 med pobudniki za ustanovitev društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavitev, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu. Za dosedanje delo je prejel odlikovanje Antona Janše III. reda.
Letno pridelajo tudi do sto kilogramov medu
Medena bera Cankarjevih čebel je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, navadno pa na panj letno iztočijo od štirideset do sto kilogramov medu. Na strehi Cankarjevega doma je trenutno devet čebeljih družin. Zadnji dve sezoni je bila bera zaradi spomladanskih pozeb in dežja v maju skromnejša, saj je vsaka čebelja družina prispevala po dest kilogramov gozdnega medu.

S čebelami si delimo zelene mestne površine
Razvoj čebeljih družin v mestu je hitrejši kot na podeželju. Čebele imajo na strehi Cankarjevega doma v bližnji okolici izdatno pašo od pomladi do pozne jeseni. Čebelar Franc Petrovčič pojasni, da so za čebelarjenje v mestih najprimernejši nakladni panji, ki nimajo omejitve volumna panja, v mestu se čebele pasejo tudi pozno jeseni, zato potrebujejo manj jesenskega krmljenja za zimsko zalogo.
Čebele letijo za pašnimi viri v polmeru treh kilometrov. V tem krogu so Tivoli, Rožnik, Grajski hrib in del Golovca, področja, bogata s pestrostjo cvetočih rastlin. Tam najdejo številne drevesne vrste, kot so akacija, lipa, javor, jesen in pravi kostanj. Tekne jim tudi nektar mestnih drevoredov divjega kostanja, s katerih v panje prinašajo predvsem cvetni prah za razvoj čebeljih družin, velika drevesa lipe pa so bogat vir mane.
V Tivolju in zasebnih vrtovih je tudi veliko grmovnic, zelišč in cvetlic, ki so pomembne predvsem za spomladanski razvoj družin in jesensko dopolnilno pašo. Avtohtone medovite rastline pa so nasadili tudi na piramidnem vrtu na zelenici ob vhodu Cankarjevega doma iz Parka Sveta Evrope.
Mestni med odlične kakovosti
Med Cankarjevega doma je več kot odlično prestal analize v Referenčnem agroživilskem laboratoriju v Bremnu. Mestni med ne vsebuje ostankov težkih kovin, pesticidov in insekticidov, saj v mestih ni škropljenja in gnojenja kot pri intenzivnem kmetijstvu na podeželju.
Odlično kakovost medu Cankarjevega doma dokazuje certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo), ki so ga pridobili leta 2015.
Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje.
Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu.

Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh, vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana.
Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države. Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.